Slovenija je kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2024 in 2025 vložila v času vlade Janeza Janše. Kampanjo za podporo kandidaturi je začela že Janševa vlada, medtem ko so se v zadnjem letu diplomatska prizadevanja za podporo kandidaturi dodatno okrepila.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je tako v zadnjem letu opravila pogovore s predstavniki 150 držav, skupaj s kolegi pa so se pogovarjali s predstavniki skoraj 190 držav. Ministrstvo je veliko pozornosti namenilo majhnim državam, med katerimi je bilo po navedbah Fajonove precej takih, s katerimi Slovenija v preteklosti skorajda ni imela stikov.
Ministrica je previdna optimistka
Ministrica pred današnjim začetkom glasovanja ostaja optimistka. »Rekla bom takole: glede na to, da je bila kampanja razmeroma kratka, da smo projekt podedovali povsem ob koncu mandata prejšnje vlade ter da sem zelo zadovoljna s potekom kampanje, v kateri smo dali vse od sebe, sem previdna optimistka, a šele dan glasovanja bo zares pokazal, ali smo bili uspešni. Moram poudariti, da je za slovensko diplomacijo uspeh že to, da smo uspeli v velikem delu sveta, naj bo to latinska Amerika, centralna ali jugovzhodna Azija, ali pa Afrika, znova vzpostaviti stike s partnerji, s katerimi jih mnoga leta pravzaprav nismo imeli,« je pred dvema tednoma povedala v pogovoru za Novice Svet24.
Ministrica minuli teden pred odhodom v New York ni želela razkriti, koliko glasov podpore pričakuje. Ob tem je sicer zatrdila, da je Slovenija zadnji teden dobila precej obljub o podpori. Ker je glasovanje tajno, je treba na obljube gledati z nekaj rezerve, opozarjajo na zunanjem ministrstvu.
Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da jih bo lahko glasovalo največ 192. Če bodo vse oddale pravilno izpolnjeno glasovnico, bi Slovenija za izvolitev potrebovala 128 glasov.
Glasovanje se bo začelo ob 10. uri po newyorškem času (ob 16. uri po srednjeevropskem). Število krogov glasovanja ni omejeno, vsak dan se jih lahko izvede toliko, kolikor čas dopušča. Za izvolitev vsaka kandidatka potrebuje dvotretjinsko večino glasov. Če bo Slovenija izvoljena, bo mesto v Varnostnem svetu zasedla 1. januarja prihodnje leto, in sicer za dve leti, do 31. decembra 2025. V tem času mu bo tudi predsedovala, predvidoma septembra 2024, prav v času splošne razprave na Generalni skupščini ZN.
Tretji poskus
Za Slovenijo je to tretji poskus kandidature, prvič ji je uspelo in v Varnostnem svetu je bila v obdobju 1998–1999, medtem ko leta 2011 pri kandidaturi ni bila uspešna. Po maratonskem glasovanju jo je porazil Azerbajdžan.
