»Tisti, ki je najbolj proti kanalu C0, je dobil na volitvah en odstotek, jaz pa 62,« je med drugim izpostavil Janković najbolj žolčnega nasprotnika povezovalnega kanala C0 Aleša Primca. Kot nasprotnik je tudi nekdanji minister v SDS vladi Aleš Hojs, ki je bil, kot se spominja Janković, od leta 1992 do 2006 zaposlen v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija (VO-KA), pa ni nikoli rekel ničesar proti trasi C0.
Kako pa komentira izjavo predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je prejšnji teden pozvala k prekinitvi gradnje C0. V času prekinitve bi se pogovorili med vsemi deležnik in odpravili dileme, saj je bilo po njenem mnenju komunikacije premalo, pristojni z Mestne občine Ljubljana se niso dovolj pogovorili s tistimi, ki jih lahko tovrstna gradnja prizadene. Poudaril je še, da imajo vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, v pravni državi pa bi po njegovih besedah morali veljati zakoni, ne pa da odloča ulica. »Izjave predsednice ne morem sprejeti. Vprašal jo bom, s kom bi se lahko pogovarjal. Delamo po slovenski in evropski zakonodaji. Voda bo še bolj zaščitena. Projekta pa se ne da strokovno ustaviti,« zaključuje Janković, ki bo v petek predsednici poslal vso dokumentacijo o gradnji povezovalnega kanala C0.
Z vsemi deležniki se za isto mizo ne bodo usedli, saj je kanal znotraj Mestne občine Ljubljana od Broda do Zaloga dolg 12.000 metrov in širok 300 metrov, lastnikov zemljišč pa je okoli 400. »Mirno lahko rečem, da je 98 odstotkov delovnega pasu že rešenega, za traso gradnje pa imamo vsa dovoljenja,« je spet zatrdil po poročanju STA. Zahvalil pa se je ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu, ki je »zelo jasno povedal, da so gradbena dovoljenja pravnomočna in da projekti tečejo na osnovi gradbenih dovoljenj«.
Neprepustne greznice ni
S kanalom občina zapira 6400 greznic, Janković pa trdi, da bo voda tako še bolj zaščitena in varna tudi pred morebitnimi potresi, C0 naj bi po njegovih besedah zdržal tudi 10. stopnjo potresa po evropski lestvici.
Jankoviću se zdi skrajno nenavadno, da je za nekatere zdaj sporna kineta, ki dodatno zavaruje kanal. Dodatnega sklepa Agencije za okolje (Arso), ki ga je sicer sprejela leta 2020, da morajo tudi za postavitev kinete, ki dodatno varuje vodovarstveno območje, pridobiti okoljevarstveno soglasje, ne razume. Po drugi strani pa se protestnikom zdijo povsem v redu greznice. »Naj mi pokažejo enega, ki ima nepropustno greznico. Takšne ni,« trdi ljubljanski župan. Janković je dejal, da na vodovarstvenem območju v Ljubljani živi 220.000 prebivalcev in vsi imajo kanalizacijo, greznice, ki niso neprepustne. »Nikogar od teh dušebrižnikov za to ni skrbelo, predvsem ne tistih, ki območje polivajo z gnojnico,« je dodal.
»To je popolnoma mimo pameti,« pa meni o sklepu Arsa. Dodal je, da kanal brez težav zgradijo brez kinete, a to pomeni ukinitev dodatne zaščite. Odločitev Arsa, da morajo tudi za kineto pridobiti okoljevarstveno soglasje, Mol izpodbija na upravnem sodišču, odločitev pa »nestrpno čakajo«. Občina mora sicer ministrstvu za okolje, podnebje in energijo do 11. aprila posredovati dokumentacijo o presoji vplivov na okolje za kineto. »Kaj bomo storili do 11. aprila, vam sporočimo po 11. aprilu,« je danes povedal Janković.
Gradbišče kanala je v petek obiskal sopredsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz, ki je napovedal, da bo Evropski komisiji o projektu zastavil nekaj vprašanj. Janković je danes komentiral, da je to njegova pravica, prav tako pa ne oporeka obisku predstavnikov komisije. »Projekt je transparenten, lahko ga pogledajo,« je povedal.
