(Ne)doseganje idealov

Najstnica pri mariborski manikerki v jok, ker ji ni hotela podaljšati nohtov

Senka Dreu
10. 3. 2023, 19.10
Posodobljeno: 10. 3. 2023, 19.56
Deli članek:

Raziskava, ki so jo izvedli na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pod okriljem Fakultete za družbene vede, je pokazala, da kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina osnovnošolk zadnje triade razmišlja o lepotnem posegu.

Dreamstime
Včasih morajo frizerji in kozmetičarji mladenke s svojimi željami zavrniti.

Anketirali so 486 učencev tretjega triletja in 246 dijakov ter prišli do skrb vzbujajočih ugotovitev. »Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na njihovo počutje. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.«

Svoje telo primerjajo s podobami na spletu

45 odstotkov najstnikov tako že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu, zaradi česar so nezadovoljni s svojim lastnim videzom. Skoraj petina (18 %) jih poroča, da to počne pogosto, v srednji šoli pa je ta delež še višji, saj se kar 59 odstotkov najstnikov primerja z vplivneži! »Kadar gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se 47 osnovnošolskim najstnikom ter 61 odstotkom srednješolcem včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Zato seveda ne preseneča, da tretjina osnovnošolskih najstnikov včasih, dobra desetina pa pogosto svojo fotografijo, ki jo naredijo z mobilnim telefonom, opremi s filtri ali jo drugače izboljša, da bi bila na njej videti čim boljše. Deleži med dijaki so podobni,« ugotavljajo v anketi. Dobra polovica mladih se zaveda, da so fotografije vplivnežev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane, zato bi jih bilo treba označiti kot neresnične, saj se potem sami ne bi počutili tako nepopolne. Kljub temu zavedanju pa preseneti podatek, da kar tretjina (33 %) dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom, medtem ko je takih učenk v zadnji triadi osnovne šole četrtina (24 %). Pri fantih je ta delež precej nižji.

Tudi starši spodbujajo k popolnosti

Čeprav je pogosto slišati stavek, da takšna pač je današnja družba, pa bi vendar morali svoj del odgovornosti prevzeti tudi straši in si nastaviti ogledalo. Niso samo otroci obsedeni z elektronskimi napravami, internetom in sanjskim videzom, tudi odrasli so, svoje potomce pa v težnji po popolnosti tudi spodbujajo.

Dreamstime
Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, ima lahko slab vpliv na počutje mladih

Nohti, umetne trepalnice

Bernarda J., ki ima v Mariboru kozmetični studio za nohte, pravi, da ji stranke vsake toliko pripeljejo svoje hčerke, ki so komaj dopolnile deset let. »A te punčke si ne želijo le negovanih geliranih nohtov, ki so obstojnejši, pač pa take, ki so ekstremno podaljšani in koničasti ter praviloma črni ali fluorescentnih barv, da so že iz aviona videti umetni. Čudim se tem staršem, ki ne zmorejo presoditi, kaj je primerno za otroka in kaj ne. To niso ne dolgi nohti, ne umetne trepalnice, ne make-up. Že pred časom sem si postavila neke meje, kaj, kako in komu bom delala nohte; otrok na tem seznamu ni, zato takšno delo odklonim, tudi na račun izgube posla in potencialne slabe volje stranke. Spomnim se primera, ko sem zavrnila mamo in njeno hčerko ter ponudila, da ji naredim umirjeno gelirano varianto nohtov, ne pa podaljškov, a je mala bruhnila v histeričen jok in pritiskala na mamo, da uredi zadevo v njeno zadovoljstvo. Ta je res vztrajala pri hčerini želji, jaz pa pri svoji odločitvi; ko je postajalo vse bolj neprijetno, se je na srečo pojavil dekličin oče in odpovedal kakršnokoli manikiro.«

Tudi odklonijo jih

Podobne zgodbe imajo na zalogi tudi v frizerskih salonih, kamor prav tako prihajajo matere s hčerkami, ki si želijo nakodranih, zravnanih ali pobarvanih las. Valerija P., ki dela v enem od ptujskih, pravi, da se o tem, ali so želeno pripravljeni narediti, odločajo od primera do primera, marsikaterega pa odklonijo, saj presodijo, da bi tretma otroškim lasem lahko povzročil več škode kot koristi. »Se pa večkrat soočamo z neuspelimi domačimi eksperimenti; ko si namreč skušajo doma urediti pričesko in si na primer pobarvajo lase, rezultat pa je daleč od pričakovanega, kar zlasti pri mladem človeku povzroči veliko stisko zaradi nezadovoljstva z videzom in strahu pred tem, kako bo reagirala okolica. Takrat rešujemo, kar se rešiti da.«