SAFE.SI

Za varnost otrok na spletu filtri niso dovolj

Jurij Pajk
7. 2. 2023, 17.54
Posodobljeno: 7. 2. 2023, 17.56
Deli članek:

V letošnjem mesecu varne rabe interneta se bodo osredotočili na problematiko neprimernih vsebin na spletu, ki imajo negativen vpliv na otroke in mladostnike.

Profimedia
Otroci so na spletu pogosto obravnavani kot odrasli.

Danes je dan varne rabe interneta, ki ga praznujemo že dvajsetič. V 13 državah Evropske unije in v Avstraliji so ga prvič praznovali 6. februarja 2004, v Sloveniji pa leta 2006.

Na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, se bodo v letošnjem mesecu varne rabe interneta osredotočili na problematiko neprimernih vsebin na spletu, ki imajo negativen vpliv na otroke in mladostnike.

Na Safe.si opozarjajo, da internet kot globalno omrežje ni bil ustvarjen z mislijo na otroške uporabnike, je pa med vsemi svetovnimi uporabniki kar tretjina otrok, mlajših od 18 let, torej skoraj milijarda.

Obravnavani kot odrasli

Ob tem nadalje opozarjajo, da se otroštvo današnjih otrok odvija tudi na internetu, a da imajo »otroci specifične potrebe, so v razvojno občutljivem obdobju, čustveno in umsko njihovi možgani še niso zreli in nimajo življenjskih izkušenj, da bi lahko presojali ter odločali kot odrasli«.

Na žalost pa se na internetu od njih še vedno pričakuje ravno to. »Veliko težav izvira ravno iz tega, da so otroci obravnavani kot odrasli, ponudniki vsebin in storitev pa ne poskrbijo za njihovo zaščito in jih izpostavljajo vsebinam, ki zanje niso primerne,« so opozorili.

Zato letos ob dnevu varne rabe interneta opozarjajo, da so »otroci izpostavljeni vsebinam in se jih spodbuja v početja, za katera niso zreli. To ima lahko slab vpliv na njihov razvoj in pušča posledice tudi v odrasli dobi.«

Gre predvsem za nasilne, sovražne ter radikalne vsebine, ki jih širijo nekateri vplivneži, in za problematiko pornografije, s katero se po podatkih raziskav srečajo že otroci, mlajši od 11 let.

Nasilje, zasebnost, pornografija

Zagotovo je največji problem, ki ga imajo mladostniki na internetu, spletno nasilje. Na Safe.si se z njim srečujejo vsakodnevno. Kot opozarjajo, je stvar prišla že tako daleč, da so začeli normalizirati blažje oblike spletnega nasilja, kot so recimo žalitve, mogoče kakšne žaljive objave, predelave slik in podobno – skratka, da tega niti več ne štejejo za nasilje.

Tu so še vplivneži, med katerimi so tudi taki, ki širijo neprimerne poglede, spodbujajo spletno nasilje, širijo sovraštvo do manjšin, do žensk in drugih.

Druga težava v povezavi z varnostjo na spletu je varovanje zasebnosti, saj mladi o sebi pogosto razkrivajo več, kot je primerno, pri čemer se ne zavedajo, da lahko zaradi tega zabredejo v težave, postanejo žrtve izsiljevanja in podobno. Na Safe.si opozarjajo, da mladi na pornografijo naletijo, ker iščejo informacije o spolnosti. Tako dobijo napačne predstave, saj se ne zavedajo, da to ni prava spolnost, ampak da so prizori zaigrani. Pri pornografiji je predvsem odnos do žensk nasilen, mladostniki dobijo predstavo, da morajo biti vedno vsi pri volji za spolne odnose, privolitve ni videti.

Filtri niso rešitev za vse

Zato poudarjajo, da se o varni rabi interneta in o vsebinah na internetu z otroki pogovarjamo, kajti skozi pogovor bomo otroka vzgajali in mu obrazložili, zakaj so nekatere stvari takšne, kakršne so, in kako jih pravilno razumeti.

Pomagamo si lahko tudi z namestitvijo filtrov, tako preprečimo dostop do neprimernih vsebin, ampak to lahko deluje le, dokler je otrok tam, kjer je filter nameščen, denimo na domačem omrežju. Pa tudi sicer so primerni za mlajše otroke, v najstniških letih pa bodo otroci že našli način, kako filter obiti. Težava tako nastane, če mislimo, da smo z namestitvijo filtrov otroka zaščitili, saj gre za lažen občutek varnosti.

V porastu kazniva dejanja

Na policiji so nam povedali, da so v letu 2022 obravnavali in z ovadbo zaključili 704 kazniva dejanja spletnih goljufij. V primerjavi z letom 2021, ko so obravnavali 626 kaznivih dejanj, beležijo 12-odstotni porast števila kaznivih dejanj.

Najpogostejše so sicer »goljufije v povezavi z nikoli dostavljenimi artikli, investicijskimi vlaganji, sklenitvijo različnih pogodb, romantičnimi prevarami, z vdori v račune spletnih bank ter direktorskimi goljufijami (CEO-goljufije) in goljufije v povezavi s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence med poslovnimi partnerji (BEC-goljufije)«.