Velenjski podjetnik Tomaž Ročnik je bil še pred desetletjem na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev. Revija Manager je vrednost njegovega premoženja ocenjevala na 48 milijonov evrov. Ročnik je obvladoval mrežo gradbenih podjetij, pekarn in nepremičninskih družb. Spletel jo je s pomočjo Probanke, ki jo je ustanovila in vodila njegova sestra Romana Pajenk. Bankrot Probanke leta 2013, ki se je končal z njeno nadzorovano likvidacijo, je bil velik udarec za Ročnikov imperij. Več njegovih podjetij je končalo v stečaju, doletelo pa ga je več odškodninskih tožb in kazenskih postopkov. Prejšnji teden je bil na višjem sodišču pravnomočno obsojen na dve leti zaporne kazni zaradi oškodovanja pekarske družbe Klasje Celje. Njen stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je proti Ročniku vložil štiri milijone evrov vredno odškodninsko tožbo. Zahtevek je pozneje prodal Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znani kot slabi banki. Toda Ročnik je vse prehitel. Četudi bo moral v zapor, je namreč premoženje rešil pred upniki in zasegom. Glavnino premoženja je prenesel na sorodnike ali dodatno zavaroval.
Kaj vse obvladuje velenjski podjetnik
V uredništvu Necenzurirano.si so v zadnjih dneh analizirali mrežo podjetij in drugo premoženje, ki ga obvladuje Ročnik. Našli so več kot 20 podjetij, ki so imela konec leta 2021 po podatkih Ebonitete.si za okoli 62 milijonov evrov sredstev, skupaj pa so ustvarila kar 59 milijonov evrov prometa. Med njimi so:
- podjetje Toming Inženiring, ki se ukvarja z nepremičninsko dejavnostjo, gradbenim inženiringom in razvojem projektov. V letu 2021 je imelo nekaj manj kot osem milijonov evrov prihodkov;
- SGP Kograd Igem, ki velja za največje gradbeno podjetje na Koroškem. V letu 2021 je ustvarilo več kot 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje;
- Kograd Igem, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo gradbenih materialov. Predlani je ustvaril rekordnih 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje in več kot tri četrt milijona evrov čistega dobička. Zaposloval je že več kot sto ljudi;
- podjetje Taimana, ki je v Trbovljah zgradilo in odprlo trgovski center Pilon. Zdaj oddaja njegove površine. Slavnostna otvoritev je bila maja 2021, na njej pa sta bila Ročnik in tedanja županja občine Trbovlje Jasna Gabrič;
- družba za urejanje okolja PUP Velenje, ki zaposluje nekaj več kot 50 ljudi in na leto ustvari več kot štiri milijone evrov prihodkov;
- družba Stroj iz Radelj ob Dravi, ki se ukvarja z obdelavo strojnih komponent. V zadnjih nekaj letih je izgubila del prihodkov in je morala odpuščati, vendar še vedno posluje z dobičkom.
Gre torej za več kot dovolj premoženja, da bi lahko Ročnik z njim poplačal DUTB in morebitne druge upnike. Toda pomemben del vsaj uradno ni več v njegovi lasti.
Zaposlil nekdanjega prvega moža 2TDK
Podjetje Toming Inženiring, ki je nekdaj veljalo za ključno v Ročnikovem imperiju, danes lastniško obvladuje njegov sin Zoran Ročnik. Za direktorja je imenoval Iztoka Černošo, člana SDS, ki je v času zadnje vlade Janeza Janše vodil nadzorni svet Telekoma Slovenije in podjetje 2TDK, ki gradi drugi tir železniške proge Divača–Koper. Veljal je za kader generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. Pekarska družba Presta in PUP Velenje sta prešli v roke njegove hčere Zale Ročnik. Omenjena sta tudi ekonomska lastnika drugega premoženja. Kako je Ročniku to uspelo?
Že spomladi 2014, pol leta po začetku likvidacije Probanke, ki ji je sledil finančni zlom njenih »satelitov«, se je na lastniških deležih v Ročnikovih podjetjih pojavila hipoteka za zavarovanje pet milijonov evrov visokega posojila. Vpisala sta jo Zoran in Zala Ročnik. To bi moralo pomeniti, da sta očetu posodila vsak po 2,5 milijona evrov. »Ne, nič mi nista posodila, gre za čisto osebno zadevo, stvar je povezana z mojo ločitvijo in tega ne bi razlagal,« je takrat medijem pojasnjeval Tomaž Ročnik. Ista hipoteka je še danes vpisana na lastništvu podjetja Stroj. Iz neznanega razloga pa je bila konec leta 2020 izbrisana na lastniškem deležu v podjetju Fortis 3000, prek katerega velenjski podjetnik obvladuje SGP Kograd Igem in Kograd Igem. Priložnost je šest mesecev pozneje izkoristila slaba banka in na delež vpisala svojo hipoteko. Prek okrožnega sodišča v Celju je zahtevala in dosegla vpis začasne prepovedi prodaje ali obremenitve na nepremičninah in podjetjih. Upravni odbor slabe banke je takrat še vodil Robert Rožič.
Za zdaj pred upniki ostaja zavarovano družinsko posestvo v Šoštanju. Na njej je že od leta 2013 vpisan 500 tisoč evrov visok zemljiški dolg, ki je bil takrat priljubljeno orodje za zaščito nepremičnin pred državo in drugimi upniki. Pri njegovi ustanovitvi se namreč izstavi zemljiško pismo, za katerega upnik ne more vedeti, v čigavih rokah je. Če ga je lastnik nepremičnine skril v trezor, upnik ne more vložiti tožbe za ničnost fiktivnega zemljiškega dolga. Pozneje je država zemljiški dolg prepovedala in upnikom olajšala možnost zasega nepremičnin, ki pa so jo izkoristili le redki.
