Pri Vaupotičevih v Mali vasi

»Med božičnimi prazniki mora v naših domovih dišati po pravih smrekah«

Estera Korošec
20. 12. 2022, 20.45
Deli članek:

Številne družine bodo v prihodnjih dnevih v svoje domove postavile božično-novoletna drevesa. Nekateri prisegajo na umetna, drugim so bolj všeč naravna – bodisi rezana bodisi v loncu. Ponudba enih in drugih pa je izjemno velika. Vsem je skupno, da jih imamo le dober mesec dni, nato pa jih pospravimo ali zavržemo. Drevesca v loncih lahko sicer presadimo, če prej zaradi nepravilne nege ne odmrejo.

Estera Korošec
Janko Vaupotič iz Male vasi že več kot 40 let prodaja novoletne smrečice.
Do 400 evrov kazni za več kot 2 kg mahu
Številni se bodo v predprazničnih dneh odpravili v gozd po mah, s katerim bodo okrasili jaslice. A pozor, naberemo ga lahko največ dva kilograma, in sicer tako, da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu. Sicer je zagrožena globa – od 200 do 400 evrov. Še višja globa, od 300 do 5000 evrov, grozi posamezniku, ki bi v gozdu posekal smrečico brez dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pojasnili, da so za prodajo vzgojena drevesca označena s plombo in nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. »V gozdu in na drugih gozdnih površinah jih lahko vzgajajo le lastniki gozdov, ki so pridobili odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so zapisani usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način,« so zapisali. Večina pri nas posekanih prazničnih drevesc je s Kočevskega, z zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih s košnjo nihče ne vzdržuje. Drevesca, namenjena za prodajo v decembru, pri nas vzgaja tudi nekaj podjetij in zasebnikov.

Eden izmed njih je Janko Vaupotič iz Male vasi v občini Gorišnica, ki je pred 40 leti zasadil prvi smrekov nasad, vse sadike pa vzgojijo sami. »Jeseni naberemo semena in jih skladiščimo do konca aprila prihodnje leto. Nato sledi priprava za kaljenje oziroma čez dan namakanje v vodi; po dobrem tednu dni je na vrsti setev. Smreke pustimo dobri dve leti na setveni gredi, nato jih s strojem izkopljemo in do prodaje presadimo vsaj trikrat,« je pojasnil sogovornik in dodal, da je to nujno potrebno. Rastlina bo pridobila šopaste korenine in tako skoraj zagotovo preživela ponovno presaditev iz lonca na domači vrt.

Pri Vaupotičevih letos prodajajo 12 let stare smrečice

Decembra prodajo od 200 do 300 smrekic tako v loncu kot rezane, pred desetletji je bilo to število še višje, saj so imeli sadike smrek in cipres posajene na okoli 2,5 hektarja, največ smrečic so sicer prodali med letom za žive meje. Ob koncu leta jih obiščejo večinoma redne stranke, ki prisegajo na doma vzgojene naravne smrečice. Letošnje so stare dvanajst let, v višino pa merijo od 160 do 180 centimetrov. Cena za smreko v loncu (omorika oziroma pančičeva smreka) je 40 evrov, za navadno rezano smreko pa 15 evrov. »Stranko peljemo v nasad, kjer lahko izbere svojo smrečico. Vnaprej pa jih ne režemo več tako kot včasih. Pred dvajsetimi leti in več smo se vozili celo na ptujsko tržnico, to so bili veseli časi. Res je bilo luštno, pa veliko heca in prijetnega druženja, žal je vse to zamrlo.«

Estera Korošec
Smrečice morajo biti zasajene na razdalji 1,5 metra.

Nakup umetne smrečice ni okolju prijazen
Izbira umetne smrečice ni najboljša izbira zaradi velikega okoljskega odtisa in rabe energije za pridobivanje surovin za njihovo izdelavo za prevoz (večina jih pripotuje k nam iz Kitajske). Osnovna surovina za izdelavo umetnih smrečic je nafta, zanje se porabi veliko energije in vode, po koncu uporabe pa postanejo nekoristen odpadek, ki ga je težko predelati. Takšni izdelki se razgrajujejo več kot sto let. 

Smrekov nasad je treba redno vzdrževati

Gojena drevesca so običajno bolj košata in simetrična kot negojena, saj imajo več prostora za rast. Pri nakupu naravne smrečice je pomembno, da ima močno steblo (to vsebuje več vlage, zato smrečica dlje zdrži) in na otip vlažne iglice. Vse leto je treba skrbeti za nasad, odstranjevati plevel, obrezovati drevesa, v sušnih obdobjih pa tudi zalivati. »Vsak bi rad imel lepo smreko, zato jo je treba primerno obrezovati in paziti, da nima več vrhov in ima dovolj prostora za rast. Sadimo jih na okoli meter in pol razdalje, da imajo dovolj svetlobe,« je povedal Vaupotič, ki plastičnim smrekam ni naklonjen. »Med božičnimi prazniki mora v naših domovih dišati po pravih smrekah, ki imajo dušo in simbolizirajo življenje.« Prav tako se Vaupotič ne strinja s stroko, ki je pred leti zagovarjala, da z izbiro umetnega drevesca ohranimo pri življenju naravno smrečico: »To je napačno razmišljanje, saj smreke v nasadih gojimo točno za določen namen. Redčenje pa je nujno potrebno tudi v gozdu.« Po praznikih lahko naravno drevesce presadimo na vrt, kar je najbolje storiti spomladi, ko je najprimernejši čas za sajenje iglavcev. Smreki najbolj ugajajo peščena tla, jelka pa bolje uspeva v tleh, bogatih s humusom. Če so se medtem, ko je bilo drevesce na toplem v stanovanju, začeli odpirati popki, ga ne smemo takoj dati na prosto. Na običajne razmere se mora postopoma prilagajati v rastlinjaku ali v drugem primernem prostoru.

Trenutno imajo pri Vaupotičevih dovolj smrekovih dreves za naslednja tri leta. Nato pa bo najverjetneje njihova družinska tradicija zamrla. Sin sicer dokončne odločitve glede vzgoje in prodaje sadik smrek še ni sprejel.