Ni več v težavah

Scenarij se je spremenil, Geoplin verjetno ne bo potreboval dokapitalizacije

G.G./STA
21. 10. 2022, 11.28
Posodobljeno: 21. 10. 2022, 11.32
Deli članek:

Ministrstvo za infrastrukturo glede na dogajanje na energetskih trgih pripravlja mehanizem, po katerem bi morebitno izgubo distribucijskih podjetij za oskrbo s plinom in elektriko krila država. V Petrolu, večinskem lastniku Geoplina, pa še ugotavljajo, ali bo njegova dokapitalizacija sploh potrebna, odločitev o tem naj bi padla do sredine novembra.

STA
/

Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič je na danes povedala, da bo odločitev o tem, ali bo družba Geoplin potrebovala dokapitalizacijo ali ne, znana do sredine novembra. Po njenih besedah so pred časom ocenjevali, da bi ta znašala največ do 250 milijonov evrov, a da so danes ocene bistveno nižje. "Današnji scenarij je bistveno bolj ugoden," je povedala in doda, da če bodo regulacije cen na strani EU ustrezne, če dvigov cen na trgu ne bo, če bo Gazprom vsaj delno uresničil dobave do konca leta, Geoplin po njenih besedah dokapitalizacije sploh ne bo potreboval. "Reševanje Geoplina bo skladno z našo strategijo in dodatne likvidnosti ne bo potreboval. Končno odločitev pa je glede na negotovosti na trgu težko napovedati," je dejala in poudarila, da je "Geoplin danes ustrezno kapitaliziran, likviden in solventen".

Tudi premier Robert Golob je danes povedal, da Geoplin ni niti približno več v takšnih težavah in čisto možno je, če se bodo ti trendi nadaljevali, da dokapitalizacija s strani države sploh ne bo potrebna.

Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc je povedal, da snujejo interventni zakona oz. mehanizem, po katerem bi država krila razliko, ki jo podjetja ustvarjajo z nakupi plina in elektrike na trgu po cenah, ki so višje od tistih, po katerih jih prodajajo odjemalcem na slovenskem trgu. Hkrati snujejo podlage za obdavčitev dodatnih dobičkov v skladu s predlogom evropske uredbe za omejitev prihodkov energetskih podjetij.

"Proučujemo, kako pravno in finančno to zapisati, da bo pomoč skladna in izvedljiva z evropskimi pravili," je povedal in pojasnil, da je lažje za družbe, ki poslujejo samo na slovenskem trgu, in bolj zapleteno za tiste družbe, ki poslujejo na evropskem trgu in na slovenskem le delno. Po njegovih besedah bi izgube predvidoma kril proračun, snujejo pa tudi sklad, v katerega bi se stekal denar od omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike.