"Po statističnem sklepanju znanstvenikov od 500 odloženih jajčec v naravi dosežeta odraslo dobo le dva mladička človeške ribice," so v sporočilu za javnost zapisali v Parku Postojnska jama. Ob tem so spomnili, da so leta 2016, ko se je v jami izleglo 22 malih človeških ribic, beležili 34-odstotno reprodukcijsko uspešnost, medtem "ko bi se po najbolj optimističnih napovedih lahko nadejali komaj enega mladička".
Šest let pozneje v jami pričakujejo dvakrat večjo uspešnost, kar, kot so izpostavili, potrjuje sloves najuspešnejšega jamskega laboratorija, kjer zmajevim mladičkom po oceni znanstvenikov zagotavljajo optimalne pogoje za rast in razvoj. V ozadju je veliko dela in odgovornosti, lastno znanje in bogate izkušnje, so zapisali. Ekipa, ki skrbi za človeške ribice, se ponaša tudi z nazivom finalistov mednarodne nagrade Natura 2000, ki jo podeljuje strokovna komisija EU, so izpostavili.
Na podlagi empiričnih raziskav so potrdili, da na hitrost razvoja zarodkov in izleganja mladičkov vpliva temperatura okolice. Ob višji jamski temperaturi razvoj poteka hitreje. Leta 2016 so prve mladičke v predelu jame, kjer je konstantna temperatura med osem in deset stopinj Celzija, dočakali po štirih mesecih. Letos se je leglo, ki domuje v predelu z višjo povprečno temperaturo okrog 10 do 12 stopinj Celzija, začelo izlegati že po treh mesecih, so pojasnili.
Kot so še zapisali, bodo lahko raziskovalci na podlagi njihovega obsežnega arhivskega gradiva prišli do novih spoznanj. "Lahko bomo recimo z gotovostjo potrdili, ali je življenjska doba človeških ribic res tolikšna, kot predvidevamo. Kakšen genski zapis nosijo in kako poteka njihov življenjski krog," so navedli.
In kaj se je zgodilo z zmajskimi mladički iz leta 2016? Ena ličinka je poginila 21 mladičkov pa je "zdravih in so pravcate 'replike' odraslih ribic", piše na strani Postojnske jame. Mladički so z odraščanjem začeli meriti moči in v spopadih je eden utrpel grde poškodbe zadnje okončine. Ko so strokovnjaki že razmišljali, da bo potrebna amputacija, se je zgodilo nepričakovano: poškodovani del nogice je enostavno odpadel. "Zmajčku, ki smo ga poimenovali Viktor, je v letu in pol zrasla nova noga. Vse faze smo skrbno beležili in fotografirali, zato lahko prvič objavimo posnetke regeneracije proteusove noge. Gre torej za enega prvih kronoloških opisov tega izjemnega procesa pri tej skrivnostni prebivalki podzemnih voda Dinarskega krasa," je povedala dr. Lilijana Bizjak Mali iz Biotehniške fakultete.
