Za koga se res borijo Kuštrinovi zdravniki?

Glavni pogajalci zdravniškega sindikata Fides, ki zahteva višje plače v javnem zdravstvu, že dolga leta delajo tudi v zasebnih zdravstvenih ustanovah.

Saso Svigelj

Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, v pogajanja z vlado pošilja zdravnike, ki večinoma delajo pri zasebnikih.

V zdravniškem sindikatu Fides, ki za 19. oktober napoveduje splošno stavko, vedno znova poudarjajo, da so največji zagovorniki dostopnega in učinkovitega javnega zdravstva, in ker to ne more obstajati brez zdravnikov, zanje zahtevajo višje plače. Toda sindikat, ki ga vodi Konrad Kuštrin, v prve vrste ne pošilja zdravnikov, ki delajo le v javnih zdravstvenih ustanovah, zaradi česar bi lažje razumeli položaj svojih kolegov. Ravno nasprotno. Ko se bo vlada pogajala o zahtevah zdravniškega sindikata, bodo na drugi strani mize sedeli zdravniki, ki večinoma delajo v zasebnih klinikah ali pa imajo ob redni zaposlitvi v javnih bolnišnicah še več soglasij za delo drugje. To je razvidno iz sestave pogajalske skupine, ki jo je Fides konec prejšnjega meseca razkril v sporočilu svojim članom o poteku stavke in pripravah nanjo.

Njeni člani so:

– Konrad Kuštrin, dolgoletni predsednik sindikata;

– Milenko Stanković, podpredsednik sindikata, urgentni radiolog v UKC Ljubljana, ki ima že dvanajst let odprt s. p. za radiološko diagnostiko in terapijo; po naših podatkih ima soglasja za delo še v štirih drugih ustanovah;

– Damjan Polh, podpredsednik sindikata, anesteziolog, zaposlen v Splošni bolnišnici Izola; tudi on ima že vrsto let s. p. za specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost;

– Janusz Klim, podpredsednik sindikata, šolski zdravnik, zaposlen v Zdravstvenem domu Ljubljana, edini, ki ne dela zunaj javnega zdravstva;

– Gregor Zemljič, kardiolog v UKC Ljubljana, ki hkrati dela v zasebnem centru Barsos-MC;

– Anita Dobrovolec, radiologinja v Splošni bolnišnici Celje, ki dela še v medicinskem centru Paracelzus, odprt pa ima s. p.;

– Goran Buser iz ginekološke ambulante celjske bolnišnice; poleg tega opravlja samoplačniške preglede v Dvorcu Lanovž in dela v zasebnem centru Aristotel iz Krškega ter ima odprt s. p.;

– Katjuša Bizjak, glavna tajnica Fidesa in Kuštrinova nekdanja partnerica; pred tem je bila vodja nabave oziroma službe za javna naročila v šempetrski bolnišnici;

– Bojan Popovič, generalni sekretar sindikata, dermatolog, ki hkrati deluje v najmanj treh različnih ustanovah, tudi v lastnem medicinskem centru Dermadent.

To so torej večinoma zdravniki, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas v javnem zdravstvenem zavodu, ob tem pa delajo v zasebnih klinikah, s čimer ustvarijo bistveno večji dohodek kot kolegi.

Milenko Stanković dela v UKC Ljubljana, poleg tega ima še štiri soglasja za delo v drugih ustanovah.

Za koga se zares borijo?

Vse to postavlja v drugačno luč njihove javne pozive in opozorila, da se borijo za mnoge zdravnike, ki delajo tudi 70 ali 80 ur na teden, družinske zdravnike, ki zaradi preobremenjenosti odhajajo iz javnega sistema, in mlade kolege, ki prejemajo (pre)nizke plače glede na dolgotrajnost šolanja.

V pogajalski skupini Fidesa tako ni najti niti enega družinskega zdravnika, ki bi iz prve roke poznal njihove težave zaradi preobremenjenosti – v Sloveniji je namreč brez osebnega zdravnika že najmanj 131 tisoč ljudi – in razloge, zakaj se mladi ne odločajo tudi za to specializacijo.

»V kratkem času se morajo rešiti stvari, na katere smo čakali leta,« je pred dnevi poudaril Janusz Klim ter dodal, da so opazili, da vse več zaposlenih v zdravstvu odhaja na druga delovna mesta ali celo v tujino. V Fidesu tako pričakujejo, da bo vlada sprejela odgovornost ter zdravniške delavce izvzela iz sistema plač javnih uslužbencev, saj se v obstoječem sistemu ne da nagraditi ljudi, ki delajo čezmerno in posledično izgorevajo.

Toda pozabljajo na številne, že znane primere, ko so zdravniki izkoriščali dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu – in jih celo sami daljšali – za dodatni zaslužek v zasebnem zdravstvu. Že pred časom smo razkrili primer mariborskega kirurga, ki je pacienta namesto v UKC Maribor raje sam operiral v zasebni kliniki na Hrvaškem. V največji bolnišnici v državi, UKC Ljubljana, pa so se vodilni ortopedi med epidemijo evidentirali za delo, čeprav so v resnici delali drugod. Nadzor je ugotovil, da je šlo za sistematične zlorabe.

Eden ima svoj center, drugi delajo v klinikah Vzajemne

O tem, kaj pomeni vztrajno zamegljevanje meja med javnim in zasebnim zdravstvom, nazorno priča primer iz leta 2016. »Zdravnik je pogledal izrastek in sklenil, da ga moram tri tedne mazati s kremo, ga opazovati in mu potem poročati o spremembah. Šok! Za pregled, ki je trajal deset minut, od tega je najmanj dve minuti pisal izvid, sem odštela 80 evrov,« je takrat svojo izkušnjo za Moje Finance opisala bralka Maja.

Dermatologija že dolgo časa velja za eno najbolj akutnih področij, na katerih se čakalne dobe podaljšujejo in kjer je delež tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, največji. Zato najdemo tudi veliko zasebnih centrov, v katerih delajo prav dermatologi iz javnih ustanov. Bojan Popovič, generalni sekretar Fidesa, je tako solastnik in direktor zasebne klinike Dermadent, ki ima tri zaposlene in je lani ustvarila 222 tisoč evrov prihodkov. V Zdravstvenem domu Trbovlje ima ordinacijski čas v ponedeljek popoldne in petek dopoldne, v Zdravstvenem domu Postojna pa v sredo dopoldne. V preteklosti se je javno zavzemal za večjo vlogo zasebnih zavarovalnic v zdravstvu.

Vzajemna je v zadnjih letih postala lastnica več zasebnih zdravstvenih centrov, v katerih delajo tudi zdravniki iz vodstva Fidesa.

Najmanj dva zdravnika, ki sta člana Fidesove skupine za pogajanje z vlado, delata tudi v zasebnih klinikah, ki sta v lasti zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Ta je v začetku lanskega leta prevzela zasebno kliniko Aristotel, ki na Dolenjskem zaposluje več deset zdravnikov, še enkrat toliko ima honorarnih sodelavcev. Letos spomladi je Vzajemna postala še lastnica ljubljanske klinike Barsos-MC, ki je lani ustvarila rekordnih več kot dva milijona evrov prometa.