Vlada je po besedah ministra Boštjančiča danes začela razpravo o davčnih predlogih, o katerih bodo v petek govorili na seji ESS, nato bo spremembe najverjetneje sprejela na dopisni seji. "Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič in dodal: "Spremembe gredo v smeri, da tisti, ki imajo največ, prispevajo največ, ta denar pa bomo namenili mladim. Iskali smo ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi ter ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov."

Kaj to pomeni?

Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon. Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.

Koliko se bo poznalo pri plačah?

Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača glede na veljaven sistem za letos zvišala za 478 evrov, glede na veljavno ureditev za leto 2023 pa za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel letos 130 evrov višje neto izplačilo, leta 2023 pa za 130 evrov nižje neto izplačilo, kot velja sedaj. Zaposleni z dvakratnikom povprečne plače bo letos prejel 165 evrov več, leta 2023 pa 165 evrov manj, zaposleni s šestkratnikom povprečne plače (ob upoštevanju tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov) pa letos 1340 evrov manj in leta 2023 1790 evrov manj.

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov. Za zaposleno osebo z minimalno plačo bo po navedbah ministrstva to pomenilo 160 evrov več neto na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto letni in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto letno.

Predlog odpravlja avtomatično usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem se bodo predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.

Za normirance z višjimi prihodki višji davki

Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s. p., ki imajo do 25.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev). Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s. p. (sedaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).

Za polne normirance s 60.000 evrov dohodka se bo po navedbah ministrstva tako davek zvišal z 2400 na 5200 evrov, s 100.000 evrov dohodka s 4000 na 10.000 evrov.

Za popoldanske normirance s 15.000 evrov dohodka se bo davek zvišal s 600 na 1800 evrov, s 25.000 evrov dohodka s 1000 na 3000 evrov, s 60.000 evrov dohodka s 4000 na 8000 evrov in s 100.000 evrov dohodka z 12.000 na 16.000 evrov, so izračune predstavili na ministrstvu.

Pri plačilu za poslovno uspešnost je predviden dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, in sicer bo ta veljala ob izplačilih največ dvakrat letno, poleg tega bo nagrada neobdavčena v višini do povprečne mesečne plače v državi, ne več v višini povprečne plače delavca.

Obdavčitev oddajanja na 25 odstotkov

Pri oddajanju premoženja v najem naj bi se stopnja davka, kot je bilo napovedano, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški naj se ne bi spremenili.

Predvidena je ponovna uvedba obdavčitve izplačanih delnic ali deležev v primeru odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev, in sicer bo to predvidoma obdavčno, kot so dividende.

Na novo je v predlogu sprememb predvideno, da bodo davka oproščena vsa t. i. zelena plačila v kmetijstvu in 50 odstotkov plačil za kmetovanje v težjih razmerah.

Štiri evre za delo na domu

Nadomestilo za delo na domu, ki se ne bo vštevalo v davčno osnovo, bo po predlogu določeno glede na letno povprečno plačo v državi, preračunano na mesec, in sicer v višini 0,20 odstotka povprečne plače, kar pomeni okoli štiri evre na dan. Sedaj ga delodajalec določi glede na realne stroške in je vezano na mesečno plačo zaposlenega.