Neuspešen razpis

Slovenija v jesen stopa z manjšimi zalogami pšenice

Mihael Korsika
1. 9. 2022, 17.00
Deli članek:

Premier Robert Golob je junija poudaril, da bo vlada poskrbela, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno. Na prvi jesenski dan je v skladiščih zavoda za blagovne rezerve manj pšenice, kot jo je bilo spomladi.

Profimedia
Odločitve o morebitni ponovitvi razširjenega odkupa pšenice zavod za blagovne rezerve še ni sprejel.

Predsednik vlade Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko sta na prvi novinarski konferenci po ustanovni seji vlade 1. junija napovedala, da bo država zaradi negotovih razmer na žitnih trgih, ki so posledica ruskega napada na Ukrajino, letos odkupila vso slovensko pšenico.

»Kar zadeva varnost, bomo poskrbeli, da bomo imeli kašče polne. Skrbeli bomo, da bomo blagovne rezerve podvojili na vseh strateških prehrambnih surovinah in poljščinah,« je dva tedna kasneje zagotovil premier, a iz te moke, pardon, pšenice, ne bo ne kruha ne polnih kašč.

V začetku julija je premier poudaril, da bo vlada poskrbela, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno. »Raje zdaj kupimo vso pšenico neposredno od kmeta, kot da bi jo jeseni kupovali od trgovcev, ki bi jo bistveno dražje zaračunavali,« je dejal Golob.

Leo Caharija
V začetku julija je premier poudaril, da bo vlada poskrbela, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno.

V drugi polovici julija je zavod za blagovne rezerve objavil evropsko javno naročilo za razširjen odkup za 40 tisoč ton pšenice, letnik 2022. Zavod je za odkup namenil 12,4 milijona evrov oziroma povprečno 310 evrov na tono, kar je občutno manj, kot je bila cena v času žetve. Glede na slabo ceno je bilo že julija jasno, da slovenska pšenica najverjetneje ne bo končala v skladiščih blagovnih rezerv.

Strokovnjaki in stanovske organizacije kmetov so sicer že ob objavi razpisa opozarjale, da je žetev pšenice že v polnem teku, medtem ko je merilo za odkup najnižja cena. Kmetijska ministrica je na očitke odgovorila, da država nikogar ne sili v prodajo pšenice.

Edina ponudba zavrnjena

Kljub temu, da je zavod za blagovne rezerve objavil evropsko javno naročilo, je najverjetneje zaradi prenizke odkupne cene pšenice na njihov naslov prispela zgolj ena pobuda.

»V skladu z zakonom o javnem naročanju je zavod po opravljenem pregledu ponudbo edinega ponudnika zavrnil, saj ta ni predložil zahtevanega finančnega zavarovanja. V razpisu je bilo finančno zavarovanje namreč zahtevano kot obvezna sestavina ponudbe. Edina prispela ponudba je zaradi neustreznega finančnega zavarovanja, ki predstavlja izključujoči kriterij po zakonu o javnem naročanju, zato pravno nesprejemljiva,« so sporočili z zavoda za blagovne rezerve. Odločitve o morebitni ponovitvi razširjenega odkupa pšenice zavod še ni sprejel.

Kašče zavoda za blagovne rezerve tako jeseni ne bodo polne oziroma jih bo zavod najverjetneje lahko polnil z odkupom pšenice od trgovcev, ki bi bila bistveno dražja kot neposreden nakup od kmetov.

Obstoječe zaloge pšenice zadoščajo večmesečni preskrbi Slovenije v primeru, da bi se zaradi izrednih okoliščin morale začeti sproščati državne blagovne rezerve, zagotavlja zavod za blagovne rezerve.

Spomladi praznili silose s pšenico

Zavodu tako med eno izmed največjih prehranskih kriz, ki jo poleg vojne v Ukrajini po vsem svetu povzroča tudi huda suša, ni uspelo povečati zalog pšenice. Še več, v skladiščih zavoda je shranjene celo manj pšenice kot pred začetkom poletja.

Kot smo v našem časopisu razkrili junija, je konec maja zavod za blagovne rezerve izpraznil del zalog pšenice. Pri zavodu so poudarili, da je bilo žito prepeljano zaradi rednih letnih postopkov obnavljanja zalog blaga. Odgovor Zavoda za blagovne rezerve v običajnih tržnih pogojih ne bi bil nič posebnega, a konec maja je težko obnavljati zaloge, saj žita skoraj ni in čakamo na nove zaloge. Zavod je tako pričakoval, da bo silose ponovno napolnil v času nove žetve.

Rok trajanja pšenice je po dostopnih podatkih pet let, zaloge blagovnih rezerv pa se morajo glede na sprejeta navodila obnavljati vsaka tri leta, da lahko zavod za pšenico še vedno na trgu iztrži primerno ceno. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi se v zadnjih dveh letih, predvsem zaradi pretresov, ki jih je povzročila epidemija novega koronavirusa, obnavljanje zalog skoraj ustavilo. Tako naj bi bila pšenica, ki jo imamo na zalogi, precej stara.

Arhiv Svet24
Novih pogajanj o ceni pšenice ne bo