začetek konca pridelave hrane?

Prepoved rabe škropiv – nočna mora za kmete in potrošnike

Mojca Vtič
26. 8. 2022, 05.43
Deli članek:

V Nemčiji in na Nizozemskem kmetje že prirejajo množične proteste proti sprejetju evropske direktive, ki prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na občutljivih kmetijskih površinah, v Sloveniji smo za zdaj še pri pogovorih. Neaktivnost zbornice in sindikata kmetov v javnosti je za številne kmete veliko razočaranje, kajti sprejetje direktive, pravi Milan Unuk iz Jablan, pomeni konec kmetovanja. »Pomeni konec za kmetijo Unuk in za celotno Dravsko in Ptujsko polje.«

Profimedia
Kmetje opozarjajo, da v Sloveniji že zdaj veljajo strožje omejitve kot v drugih evropskih državah in da so na področju ohranjanja okolja naredili velik korak naprej.
Nemški kmetje množično protestirajo, slovenski sindikat se pogovarja
Mnogi pravijo, da so lahko nemški in nizozemski kmetovalci slovenskim zgled, saj ne čakajo, da se zakonodaja najprej sprejme, temveč že v času razprave s protesti opozarjajo na posledice. Na očitke o nedejavnosti pa predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved odgovarja, da se v sindikatu pripravljajo na pogovor z odločevalci, torej z vlado, kmetijskim in okoljskim ministrstvom. »Ne moremo pa udariti na prvo žogo,« je odvrnil Medved. Prav tako ne verjame, da bo direktiva sprejeta v predlagani obliki. Predsednik sindikata predvideva, da bodo sprejeti določeni omilitveni ukrepi. Kakšni, še ne more povedati.

Na družbenem omrežju Facebook na posledice morebitnega sprejetja evropske direktive opozarja kmetovalcem dobro poznan Uroš Neudauer. »Nemški kmetje so 15. avgusta začeli proteste proti omejitvam, v Sloveniji pa javnost še vedno ne ve, kaj se dogaja, ali pa si zatiskamo oči. Podravski kmetje, upam, da se zavedate, da na 64 odstotkih vseh površin, ki so v podravski regiji, ne boste smeli uporabljati FFS. Predvideva se 100-odstotna prepoved, na preostalih kmetijskih zemljiščih pa zmanjšanje za 50 odstotkov. Ko bo uredba sprejeta, je konec. Vsi evropski kmeti smo zdaj na istem, tako da če kdaj, mora biti zdaj skupna podpora. V Sloveniji so vse stanovske organizacije več ali manj tiho in nihče ne bo nič naredil, saj se vsak boji za svoj stolček. Upam samo, da se zavedajo, da bo narejena dolgoročna škoda za potrošnika in kmeta,« je zapisal. Dodatno opozarja, da se s prepovedjo rabe FFS rešuje le en vidik vpliva na okolje, ki pa je vsaj v Sloveniji pod strogim nadzorom. »Na drugi strani se bo povečal ogljični odtis na enoto proizvoda, saj mehanska odstranitev plevela potrebuje več energije.«

Slovenija postaja ekološki poligon za Evropo

Ključne novosti predloga, ki bodo imele posledice za Slovenijo, so 50-odstotno zmanjšanje ter popolna prepoved uporabe vseh FFS na občutljivih območjih (Natura 2000, vodovarstvena območja 1, 2 in 3). Gre za omejitev, ki bo veljala tudi za škropiva, ki se lahko uporabljajo pri ekološki pridelavi hrane. Kmetijska zbornica je na svoji strani zapisala, da od vlade zahteva, da ta zastopa stališče, da je za namen pridelave hrane v Sloveniji nujno treba ohraniti možnost rabe sredstev za varstvo rastlin na vseh kmetijskih zemljiščih. »Pridelava hrane brez njih bo onemogočena, predvsem v nasadih vinske trte in sadnega drevja. Soglasno stališče je bilo, da predlog s tako vsebino pomeni tudi konec kmetijstva v Sloveniji, zato svet v celoti zavrača omenjeni predlog.«

Kot omenjeno, gre za zapis na strani Zbornice, ki pa v nacionalnih medijih ni požel večje pozornosti ali agitacije kmetov. Še več, gre za temo, ki bi morala predramiti vse Slovence, saj gre za vprašanje pridelave hrane. Seveda se da hrano pridelati ekološko in brez pesticidov, vendar v kakšnem obsegu, v kakšnih količinah in po kakšni ceni za potrošnika, se sprašujejo kmetje. Na območjih Nature 2000, največji delež tega zaščitenega območja je ravno v Sloveniji, je že zdaj omejena raba FFS, dodatno pa kmete skrbi povečanje varovalnega pasa ob vodotokih, kjer je prav tako prepovedana raba FFS, s sedanjih 15 metrov na 40. »Če bo to sprejeto, pomeni, da bo vse slovensko kmetijstvo ekološko. Ne vem, kaj bomo jedli Slovenci, namreč kmetje dobro vemo, kaj in koliko zraste na ekološkem. Po tihem postajamo evropski ekološki pilotni projekt,« pravi Miha Leskovar, ki kmetuje na območju Majšperka. Na tretjem vodovarstvenem območju, kamor spada celotno Dravsko polje, pa kmetuje Andrej Napast iz Cirkovc. »Ob prepovedi rabe FFS kmetovanje ni več smiselno. Koruza ne zraste brez herbicida, pšenica še uspe, vendar so pridelki vsaj za polovico nižji, zaradi razvoja bolezni pa izgubi kakovost. Upam, da bo tudi na tem področju obveljal pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.«

»Katastrofa, polomija, konec samooskrbe«

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot osem arov njiv in vrtov na prebivalca, kar je več kot dvakrat manj kot znaša povprečje v državah članicah Evropske unije, ki znaša 20 arov njiv na prebivalca. Sprejetje evropske direktive pa bi za Slovenijo pomenilo »katastrofo, polomijo, popolno odrezanost slovenske države od lastne pridelave hrane,« se je čustveno odzval dolgoletni kmetijski svetovalec in kmetovalec Ivan Brodnjak. Kljub številnim izkušnjam iz kmetijske pridelave ne vidi alternative fitofarmacevtskim sredstvom. Ob tem ga boli, da o določitvah rabe FFS odločajo ljudje, ki se na kmetovanje ne spoznajo, temveč se naslanjajo na določene »zelene« ideologije. »Najlažje je kmetu prepovedati rabo FFS. Pri tem pa se pozablja, da je iz dnevnih redov že zdavnaj izginila debata o ostankih FFS v vodi. Kmetje so že ogromno naredili na tem področju, ob tem so omejitve že zdaj v Sloveniji izjemno stroge, bolj problematične postajajo druge panoge.«

Pexels
V Sloveniji je 11 odstotkov kmetijskih zemljišč trajnih nasadov (vinogradov, sadovnjakov), ki v skupno maso porabe FFS doprinesejo največ, medtem ko je v večjih zahodnih državah ta delež manjši.

Na mestu je tudi vprašanje, koliko kemikalij v odtoke spustijo gospodinjstva in drugi z uporabo pralnih praškov, čistil. Namreč enake oznake, ki opozarjajo na škodljivost za okolje in ljudi, se pojavljajo tako na čistilih kot na FFS. Zato je treba zdaj, dokler še ni prepozno, pravi Brodnjak, opozoriti na spremembe, ki se pripravljajo.