Ob nesreči v slovenskem morju

Kakšen je 'bonton' morjeplovcev na slovenskem morju in kakšne kazni jim grozijo?

Sijan Pretnar
4. 8. 2022, 05.30
Deli članek:

Klepet z Vladimirjem Vladovićem, pristaniškim kapitanom o nedavni nesreči 71-letnega Avstrijca v Izoli ter o obnašanju morjeplovcev, osnovnih pravilih in seveda kaznih.

Profimedia
Na kapitaniji ugotavljajo, da je letos na morju manj plovil kot prejšnja leta. Največ jih je v Jernejevem zalivu, pri Debelem rtiču in Belih skalah.

Alan Radin / RTV Slovenija
Robert Škrokov je eden od predstavnikov Uprave RS za pomorstvo, ki sodelujejo v rubriki Gremo na morje.

V slovenskem morju se nesreče ne dogajajo pogosto. Letošnjo turistično sezono pa je žal že zaznamovala nesreča 71-letnega Avstrijca, ki je v močni tramontani v Izoli reševal svojo jadrnico, kar je bilo zanj usodno. Robert Škrokov, koordinator iskanja in reševanja na pristaniški kapitaniji, ugotavlja, da ljudje pogosto poskušajo rešiti svoje plovilo v neurju ali tramontani, a opozarja, da se to lahko konča s hudimi poškodbami: »Življenje je več vredno kot lastnina. Materialne dobrine lahko vedno nadomestimo, življenja pa ne.«

Modro je poslušati nasvete izkušenih morjeplovcev

Vladimir Vladović, pristaniški kapitan, dodaja, da morajo tudi »nedeljski« morjeplovci spremljati vremenske napovedi, poslušati nasvete bolj izkušenih morjeplovcev. Še posebno morajo biti pozorni na lokalne vremenske značilnosti. »Ko vidijo temne oblake od Benetk proti Tržiču, morajo biti previdni in pripravljeni odpluti proti pristanišču,« opozarja Vladović in dodaja, da močna tramontana zapiha v nekaj minutah. Temni oblaki na severu napovedujejo prihod fronte. Od aprila do sredine julija so imeli sedem iskalnih in reševalnih akcij, štirikrat pa so njihove posadke na morju posredovale v primeru nezgod ali nesreč (na plovilih so ostali brez pogona, vanje je začela vdirati voda ...). Plovila so odvlekli do najbližjega pristanišča. V težavah so se znašli predvsem tujci.

Tudi na morju je treba upoštevati varnostno razdaljo

Lastniki morajo pred vsako sezono ustrezno pripraviti svoja plovila. Na morju pa morajo upoštevati pravila, s katerimi se lahko izognejo nesrečam, predvsem pravila o izogibanju trčenju na morju. »Tudi na morju praviloma velja desno pravilo,« opozori Vladović. Vedno ima prednost plovilo, ki pluje iz pristanišča. Tam, kjer je gneča, morajo biti morjeplovci pozorni na preostale udeležence ali kopalce, ki lahko skočijo v morje z drugih plovil.

»Upoštevati morajo varnostno razdaljo med plovili,« poudari Škrokov. Opozori tudi na razmere ob sončnem vzhodu in zahodu, ko se blešči. Ko sonce zahaja v morje, se ustvari nekakšna »slepota«, zato je težko opaziti glave plavalcev v morju. Plovilo na motorni pogon se mora vedno izogibati jadrnici, ne smejo se približati velikim ladjam, čezoceankam.

Pixabay
Karitas bo na morje peljal 800 socialno ogroženih otrok.

Manj plovil kot pretekla leta

Na kapitaniji ugotavljajo, da je letos na morju manj plovil kot prejšnja leta. Največ jih je v Jernejevem zalivu, pri Debelem rtiču, Belih skalah in od Strunjana do Pacuga ter pod piransko cerkvijo, malo manj v Portoroškem zalivu. Največja gneča je ob koncu tedna, odvisno od vremena. Letos je manj italijanskih morjeplovcev, vendar so opazili, da je letos več Italijanov registriralo svoja plovila. V prejšnjih letih so namreč tiste, ki so imeli zavarovanje le za italijansko morje, zgolj opozarjali.

Pritožb skoraj ni

»Pravila kar spoštujejo, vsaj ko smo mi na morju,« ugotavlja Vladović. Tu in tam zalotijo koga, ki se zasidra preblizu kopalnih voda ali ga veter zanese preblizu. »Takrat jih opozorimo, brez velikih razprav se nato umaknejo,« doda. Sicer pa skoraj ne dobivajo klicev ali pritožb, da bi plovila prečkala kopalne vode ali plula preblizu. Letos so rumene boje, ki označujejo območja kopalnih voda, še pred koncem maja postavili na enajstih mestih.

Kopalci večinoma upoštevajo pravila, po katerih lahko plavajo do 150 metrov od obale ali do oznak kopalnih voda. »Ob manjših kršitvah opozarjamo. Le v primeru resnih kršitev, ko ogrožajo kopalce ali druge udeležence v morskem prometu, kaznujemo,« je pojasnil kapitan.

Med vikendi in prazniki, ko je na morju največ plovil, kapitanija zagotavlja 12-urni nadzor. Med tednom v popoldanskem času je vedno v pripravljenosti štiričlanska posadka, ki ima odzivni čas 30 minut, pa tudi manj. Če se kaj zgodi na morju, seveda posredujejo tudi med delovnim časom. Veliko pozornosti v zadnjem času posvečajo osveščanju morjeplovcev in vseh ljubiteljev morja s svojo prisotnostjo in napotki v različnih medijih.

Osnovna pravila

Kopalci lahko plavajo ob naravnih kopališčih največ 150 metrov od obale, na urejenih kopališčih pa znotraj označenih območij. Čolni lahko plujejo najbližje 200 metrov od obale, glisirajo pa 250 metrov od obale. Vodni skuterji lahko plujejo v območju od 250 do 2000 metrov od obale v dnevnem času in pri ugodnih vremenskih razmerah.

Bobo
Letošnjo turistično sezono je žal že zaznamovala nesreča 71-letnega Avstrijca, ki je v močni tramontani v Izoli reševal svojo jadrnico, kar je bilo zanj usodno.

Hitri kajtarji in surfarji

Na kapitaniji opozarjajo tudi na kajtarje in surfarje, ki so lahko zelo hitri, kar velja zlasti za kajtarje. Občani se zaradi njih pritožujejo, a jih je prav zaradi velikih hitrosti težko izslediti. Ljudje se včasih pritožujejo tudi zaradi voznikov vodnih skuterjev, ki plujejo preblizu. Plujejo lahko od 250 do 2000 metrov od obale. Običajno se z njimi pred vrstniki blizu obale postavljajo mladci. Njihovih vragolij daleč od obale namreč ne bi nihče opazil.

Kakšne so kazni?

Tistega, ki na plovilu nima izpita ali dokumentov plovila, čaka kazen od 160 do 500 evrov. Če je dokumente denimo pozabil doma, pa 40 evrov. Če plovilo pluje preblizu obale, kopališč, označenega potapljača oziroma tam, kjer je prepovedano (denimo pri vhodu v pristanišče), znaša kazen od 400 do 5000 evrov. Če je na plovilu več ljudi, kot je dovoljeno, lahko nadzorniki izrečejo od 1500 do 4000 evrov kazni. Kopalcem, ki plavajo tam, kjer to ni dovoljeno, ali dlje kot 150 metrov od obale, pa grozi 400 evrov kazni.