Po podatkih Banke Slovenije je še pred petimi leti imelo dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov 23 menjalcev po državi, ki so opravljali menjalniške posle na skupno 40 menjalnih mestih. Danes ostaja po vsej državi le še 15 menjalcev z veljavnim dovoljenjem za opravljanje menjalniških poslov, ki poslujejo na 19 menjalnih mestih.
Mnogi se še spomnijo menjalnic, ki so po osamosvojitvi Slovenije kot gobe po dežju rasle predvsem ob meji s Hrvaško. V njih so turisti in nemalokrat tudi domačini menjavali v hrvaške kune svoje nacionalne valute, pozneje pa evre. Število teh menjalnic je sicer v zadnjih letih precej upadlo. Po podatkih Banke Slovenije je denimo še pred petimi leti imelo dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov 23 menjalcev po državi, ki so opravljali menjalniške posle na skupno 40 menjalnih mestih. Danes ostaja po vsej državi le še 15 menjalcev z veljavnim dovoljenjem za opravljanje menjalniških poslov, ki poslujejo na 19 menjalnih mestih. Točno tretjina, torej pet tovrstnih menjalnic s skupaj devetimi menjalnimi mesti, jih deluje na Bistriškem. To niti ne preseneča, saj čez občino peljeta na Hrvaško dve glavni poti – prek hrpeljsko-kozinske občine in mejnega prehoda Starod ter iz notranjosti Slovenije prek mejnega prehoda Jelšane. Tod pa se vsako poletno sezono na Hrvaško vije kolona turistov.
Nekateri že iščejo nove službe
Vendar je tudi usoda teh preostalih menjalnic bolj ali manj zapečatena. Ko bo Hrvaška z novim letom vstopila v evroobmočje in svojo kuno zamenjala s skupno evropsko valuto, bodo namreč zaprle svoja vrata. Pri tistih, ki so menjalniške posle opravljali kot dopolnilno dejavnost – in takšnih je po podatkih Banke Slovenije večina –, pa bo ta dejavnost preprosto ugasnila. Menjalci so namreč v glavnem poslovali s kunami in evri ter opravljali menjavo med tema valutama, saj je bilo po drugih preprosto premalo povpraševanja. Kot dopolnilno dejavnost ima menjalnico v Jelšanah tudi Tomi Čekada, ki je povedal, da bo po novem letu menjalniška dejavnost pri njem ugasnila. »Kaj pa naj drugega? Turiste bomo lahko le gledali. Kun ne bo več, se pravi, da dejavnosti ne bo več. To je bila tako ali tako sezonska zadeva, ko so pač turisti prehajali mejo,« je povedal Čekada. Ani Kalister, ki ima menjalnico v Dolenjah, pa je menjalniški posel predstavljal glavno dejavnost in ji 12 let dajal kruh. »To je bil moj glavni vir dohodka, zaposlena sem sama, nimam drugih zaposlenih, prihodek pa je pokril vse moje stroške, tudi plačilo vseh socialnih prispevkov,« je pojasnila podjetnica. »Na žalost bom z novim letom, torej s prevzemom evra na Hrvaškem, iskala novo službo. Moj s. p. bo ugasnil, saj povpraševanja po menjavi ali nakupu drugih valut ni, to je le na bankah, večinoma so se tu menjavali le evri v kune ali obratno,« je dejala Ana Kalister.
Počasno ugašanje
Najboljše poslovno leto je sicer zabeležila leta 2018, ko je bilo »ekstremno dobro menjalniško leto«. Vendar je mnogo menjalnic ugasnilo že prej. Trend zmanjšanja obsega menjalniškega poslovanja so tako v zadnjih nekaj letih opazili tudi pri Banki Slovenije, prek katere imajo menjalci registrirano svojo dejavnost.
Trend je po njihovi oceni mogoče pripisati različnim dejavnikom. »Na primer večji uporabi plačilnih kartic, menjavam valute v menjalnicah v državi destinacije in dvigom gotovine na bankomatih v državi destinacije. V preteklih dveh letih pa je bilo povečano upadanje obsega menjalniškega poslovanja po naši oceni predvsem posledica omejitev potovanj zaradi širjenja koronavirusa,« so pojasnili v Banki Slovenije.
