kratkoročnih ukrepov še ni

V Sloveniji skladišč zemeljskega plina ni. Koliko ga imajo naše sosede?

J.P.
18. 7. 2022, 09.48
Deli članek:

Pred dnevi je "padla sodba": slovensko gospodarstvo je v ranljivem položaju, celo blizu scenarija vojne ekonomije.

Bobo
Kratkoročnih ukrepov za potencialno krizo še nimamo.

Slovenija praktično ves svoj zemeljski plin dobi iz Rusije. Skladišč v Sloveniji ni.

S spletišča Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina je razvidno, da "vedno večja povezljivost evropskega plinovodnega omrežja Sloveniji omogoča, da dobivamo zemeljski plin iz evropskih skladišč". Pri tem za primer navedejo sosednjo Avstrijo, kjer so skladišča, katerih skupna zmogljivost je več kot 4,7 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kar ponazorijo z: "V Sloveniji na leto porabimo približno 0,8 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega gospodinjstva 0,11 milijarde kubičnih metrov." Če 0,8 milijarde kubičnih metrov pretvorimo v teravatne ure, jih dobimo približno osem.

Blizu scenarija vojne ekonomije

Pred dnevi so se v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije srečali predstavniki devetih, pretežno industrijskih panog. Kot predstavnika vlade sta sodelovala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen in državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež.

Osrednja tema srečanja je bila morebitna zaustavitev dobave zemeljskega plina iz Rusije. Predstavniki panog so opozorili, da so razsežnosti problematike veliko večje, kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz bruto domačega proizvoda. Na koncu so prišli do ugotovitve, da je slovensko gospodarstvo v ranljivem položaju, celo blizu scenarija vojne ekonomije, a kratkoročnih ukrepov za potencialno krizo še nimamo.

Novice svet24
Zaloge plina v evropskih državah.

Evropske zaloge

Če pogledamo stanje na nedeljo, 17. julija so v Avstriji na zalogi imeli 47 teravatnih ur zemeljskega plina, kar pomeni, da so bile njihove kapacitete približno polovično zapolnjene. Na Hrvaškem so imeli dve teravatni uri (0,2 milijarde kubičnih metrov) plina, kar predstavlja približno 42 odstotkov vseh njihovih kapacitet. Italijani so imeli na zalogi skoraj 10 teravatnih ur plina (eno milijardo kubičnih metrov), torej so njihove kapacitete približno 71-odstotno zapolnjene. In še zadnja slovenska soseda: na Madžarskem so "sedeli" na 31 teravatnih urah plina (tri milijarde kubičnih metrov), kar predstavlja 46 odstotkov njihovih kapacitet.

Za lažjo ponazoritev: v Evropski uniji na leto porabimo približno 4000 teravatnih ur zemeljskega plina oziroma približno 410 milijard kubičnih metrov.

Kaj pa druge evropske države na navedeni datum? V Belgiji so bili skoraj 70-odstotno "polni", bolgarske zaloge so bile 40-odstotno zapolnjene. Češke kapacitete so bile zapolnjene skoraj 75-odstotno, danske skoraj 83-odstotno. Francoske kapacitete so bile zapolnjene skoraj 71-odstotno, nemške skoraj 65-odstotno, Latvijske skoraj polovično, nizozemske skoraj 60-odstotno, poljske skoraj 98-odstotno, portugalske so bile polne, romunske samo polovično. Slovaške kapacitete so 65-odstotno bile zapolnjene, Švedske skoraj 85-odstotno.

Predstavniki panog so opozorili, da so razsežnosti problematike veliko večje, kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz bruto domačega proizvoda. Na koncu so prišli do ugotovitve, da je slovensko gospodarstvo v ranljivem položaju, celo blizu scenarija vojne ekonomije, a kratkoročnih ukrepov za potencialno krizo še nimamo.

Zagotovili dodatne zmogljivosti

V Avstriji je tamkajšnje energetsko podjetje OMV pred dnevi zagotovilo dodatne zmogljivosti za transport zemeljskega plina za prihodnjo ogrevalno sezono. Ta bo, kot so sporočili, z vidika oskrbe z energenti zelo negotova.

Za obdobje od letošnjega 1. oktobra do 30. septembra 2023 imajo tako na voljo dodatne transportne zmogljivosti v obsegu 40 teravatnih ur – gre za obseg, ki je enak skoraj polovici letnih potreb Avstrije po zemeljskem plinu in pokriva dobavne obveznosti OMV v Avstriji.