Komunala Trebnje je kot upravljavka javnega vodovoda 4. julija obvestila vse uporabnike pitne vode v občinah Trebnje, Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert, da je do preklica prepovedano uporabljati pitno vodo za zalivanje, polnjenje bazenov, pranje avtomobilov in vse drugo, kar ne spada k primarni oskrbi s pitno vodo. »Težave s pomanjkanjem pitne vode se pojavljajo v obdobjih suše, slabe zime in ob porabi večjih količin vode za zalivanje in polnjenje bazenov. Vodostaj se zmanjšuje na vseh vrtinah. Raven podzemne vode se hitreje zniža v tistih virih, ki imajo zajem bolj površinske vode. V našem primeru so to Nebesa v Šentrupertu in Bratnica v trebanjskem vodovodnem sistemu,« pravi direktor Komunale Trebnje Franci Starbek. »Z vsemi štirimi občinami, ki so tudi investitorice, potekajo operativna usklajevanja in usklajevanja o umestitvi nove vrtine, saj si v prihodnosti želimo vodovodno omrežje z večjo zanesljivostjo vodne oskrbe. Poteka tudi projekt za novo vrtino v občini Mirna, kjer vodo dobavlja Dana. Hitrost izpeljave projektov je odvisna od možnosti, torej lokacij vrtin oziroma vodovodnih sistemov, na katerih je treba izvesti geološko poročilo. Za nekatere imamo že narejene, za nekatere še ne. Zagotoviti je treba tudi razpoložljivost zemljišč in urediti financiranje posameznega projekta,« pravi Starbek.
Reka Temenica ali kar je ostalo od nje
»Sušna obdobja so bila tudi v preteklosti, vendar tako malo vode, kot je je danes v reki Temenici v delu med Dolnjimi Praprečami in Trebnjim, ne pomnim. Pritok Bratnica je poniknil že pred vasjo Bratnice. V bruhalnik Škavba, v katerem so našli celo človeško ribico, voda ne priteče že nekaj časa. To so alarmantne zadeve. Nekoč so strugo urejali mlinarji. Kjer je reka poniknila, so zasipali ponore. Kolikor vode priteče, vzamejo vrtine za vodovod. Na zračni razdalji približno treh kilometrov, ki sodijo v isto povirje, so tri vrtine: v Radanji vasi, na Dolnjem Vrhu in v Bratnicah,« pripoveduje domačin in poznavalec območja reke Temenice Brane Praznik. »Temenica je majhna reka, zato se razni odvzemi vzdolž vodotoka v povezavi s trenutno sušo zelo poznajo. Zaraščanje struge, ki je posledica gnojenja travnikov, pa vpliva tudi na majhno količino kisika in na kakovost vode,« na še eno težavo te kraške ponikalnice opozarja Bojan Arih iz temenškega pododbora Ribiške družine Novo mesto.
Mačehovski odnos do Temenice
»Temenica je ena izmed najznačilnejših kraških rek ponikalnic, ki ponikne trikrat. Raven reke je posledica primanjkljaja padavin in posledično nizkega vodostaja podtalnice. Vrtine, iz katerih črpamo vodo, so tudi posledica nižanja ravni podtalnice in nižanja ravni struge reke. Ker nimamo površinskega izvira vode, moramo iskati vodo v globinah. Do reke imamo mačehovski odnos, čeprav bi morali vodne vire spoštovati,« pravi Jože Povšič, izvršni in strokovni direktor Dolenjskega ekološkega zavoda. Tudi on opozarja na zaraščanje obrežja in struge, tudi z invazivnimi vrstami, kar povečuje nepretočnost reke ob močnih padavinah.
