V teh dneh si ni več težko predstavljati možnosti, da voda ne bi bila več samoumevna. Že reka, mimo katere se včasih sprehajam, je vidno nižja kot sicer. Vidijo se kamnite plaže, na katere smo že pozabili, saj so bile sicer pod vodo. A medtem ko lahko višino vode v rekah in potokih vsaj približno spremljamo sami, nihče od nas zares ne ve, kaj se dogaja pod zemljo, v podtalnici, od koder prihaja pitna voda. Zato smo se obrnili na hidrogeologa prof. dr. Mihaela Brenčiča, univ. dipl. inž. geol., z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, sicer tudi predsednika Slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeologov. Pravi, da stanje v Sloveniji ta trenutek ni katastrofalno in da ni razloga za paniko. Je pa res, da so podzemne vode trenutno ponekod zelo nizke.
Problem so majhni vodni viri
»Stanje zalog s strokovnega vidika zelo dobro poznamo, žal pa tega ni mogoče opredeliti z eno številko, prav tako je ta opredelitev zelo odvisna od tega, kje smo. V Sloveniji so težava nekateri kraški viri (npr. Obala in izvir Rižane, vendar se to rešuje z zajemom iz drugih virov), predvsem pa so problem majhni vodni viri, ki oskrbujejo manj kot petdeset prebivalcev in jih običajno upravljajo fizične osebe. Za južni del Domžalsko-Mengeškega oziroma Mengeško- Kamniškega polja so značilna velika (dolgoročna) nihanja gladine podzemne vode, ki ponekod presegajo pet metrov. Res pa je, da so na tem območju trenutno zelo nizke gladine, vendar ne katastrofalno nizke,« miri. In ponovno poudari, da ni razloga za paniko. »Gre za veliko vodno telo z izjemno veliko uskladiščene vode v globljih predelih.«
Zahodni del Slovenije je še posebej na udaru
»Vpliv nizkega stanja voda na oskrbo s pitno vodo je v veliki meri odvisen od tega, kako kakovostno so izdelana zajetja, na primer vodnjaki, zato je to presojanje odvisno od primera do primera,« pravi sogovornik. Glavni razlog, da so podzemne vode tako nizke, pa seveda poznamo: suša. »Suša je naravni pojav, katerega začetek je težko določiti. Ko jo zaznamo, smo običajno že sredi nje. V zadnjih dneh smo v Sloveniji priča vročinskemu valu, ponekod pa se že dlje soočamo tudi z daljšim primanjkljajem padavin. Posledično so se ponekod zmanjšali pretoki rek in potokov. Vendar ta trenutek prizadetost s sušo po Sloveniji ni povsod enaka. Z izrazito sušo se soočajo zlasti zahodni del Slovenije, Gorenjska in Osrednjeslovenska regija. O ekstremni suši, ko začne primanjkovati vode tudi v nekaterih zajetjih za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, vodotoki pa povsem presahnejo, še ne moremo govoriti. Bolj ko gremo proti vzhodu države, manjša je prizadetost s sušo. V nekaterih predelih države suše še ni. Takšne razmere so nenavadne, saj so s sušo pogosteje prizadeti predeli, kjer je manj padavin, to pa so prav predeli, kjer danes suše ni,« omeni.
Suša se v podzemni vodi odraža drugače
»Tako kot pri drugih delih vodnega kroga, kot so padavine, reke in jezera, lahko tudi pri podzemni vodi govorimo o suši. Vendar se ta odraža drugače, zato so tudi vplivi na vire pitne vode zelo raznoliki. Podzemna voda je v vodonosnikih. Ti imajo lahko zelo velik obseg, kot na primer vodonosniki Ljubljanske kotline, Dravsko-Ptujskega polja ali Pomurja. V takšnih voda ostane, tudi če gladina podzemne vode zelo upade. V Sloveniji pa se veliko prebivalcev oskrbuje tudi iz majhnih, v prostoru omejenih vodonosnikov. Tak primer je osrednja Slovenija vzhodno in zahodno od Ljubljane, del Slovenskih goric, Haloz in Goričkega. V teh primerih se suša zelo hitro pozna pri oskrbi z vodo. Že preden ti viri povsem usahnejo, se to lahko že odraža na kakovosti vode.«
Kaj nas čaka, ne ve nihče
Kot kaže, nam vsaj za zdaj še ni treba skrbeti, da nam iz pip ne bi več pritekla pitna voda. Jo pa zagotovo velja uporabljati preudarno, saj v resnici nihče ne ve, kaj nas še čaka. »Zelo je odvisno od tega, kako se bo razvijala vremenska situacija v prihodnjih dneh,« napoveduje strokovnjak, o dolgoročnih predvidevanjih pa: »Čeprav se v Sloveniji povprečna letna količina padavin ne spreminja izrazito, se obdobja s snežno odejo skrajšujejo, spreminja se tudi sezonska porazdelitev padavin. Hkrati s tem se povečujejo zračne temperature, kar ima za posledico povečano izhlapevanje. Vse to vodi k temu, da bodo s časom suše pogostejše, verjetno pa bomo občasno soočeni tudi z daljšimi sušami.«
Morali bi biti pripravljeni!
Hidrogeolog mag. Joerg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije je še malce bolj nazoren: »Že neobičajno dolgo nas nista prizadela res huda suša in pomanjkanje pitne vode. Že po verjetnostnem računu lahko to pričakujemo zelo kmalu oziroma takoj, ko bo spomladanski suši sledila še poletna in se bo ta ponovila še v naslednjem letu, ko bodo zaloge podzemne vode že na začetku leta nizke. Na to bi morali biti zelo resno pripravljeni, še bolj kot na morebitno pomanjkanje energentov. To seveda ne pomeni, da je rešitev v paničnem ustvarjanju zalog in spodbujanju inflacije, ampak da bo treba najti način, kako preživeti z bistveno manjšo količino vode in brez koncentracije mas vode po cevovodih, predvsem brez izgub in po dobro pregledno zasnovanih prednostih rabe. Na primer, eden izmed zelo pomembnih načinov prilagajanja je odvodnja padavinskih vod. Podobno kot imamo težave z nesorazmerno velikimi količinami zavržene hrane, imamo tudi težave z veliko zavržene vode, ki preobremenjuje odvodne in kanalizacijske sisteme. V tem času v EU in pri nas posvečamo vedno več pozornosti tudi problemu, kako racionalneje načrtovati odvodnjo padavinskih vod in njihovo ponovno uporabo.«
Pitna voda torej še zdaleč ni samoumevna. Srečo imamo, da se nam s to resno težavo doslej še ni bilo treba ukvarjati. Pomislimo na to, ko nas bo prijelo, da bi sredi vročinskega vala oprali svojega jeklenega konjička.
