Pred kratkim je v Škofji Loki zaradi posledic pikov roja čebel umrl čebelar, v Novem mestu pa je bil za smrt mlajšega moškega kriv pik ose.
Takšni tragični dogodki pri ljudeh povzročijo vznemirjenje in strah, obenem pa se sprašujejo, kaj storiti ob piku, kdaj poiskati zdravniško pomoč, kako se preventivno obnašati in podobno. O teh temah smo se pogovarjali s specializantko urgentne medicine Tino Čandek Petrič iz Urgentnega centra (UC) Splošne bolnišnice Novo mesto.
Primerov veliko
Pravi, da v UC v tem času obravnavajo povprečno štiri primere pikov žuželk na dežurstvo (v posameznem dnevu lahko tudi občutno več), kar je več kot običajno v letu – ne le zaradi poletja, ampak tudi zato, ker je ozaveščenost nekoliko večja in ljudje poiščejo pomoč hitreje. A v glavnem gre za lažje lokalne, in ne hude sistemske alergijske reakcije.
»Ljudje se pač ustrašijo, a večina ne potrebuje hitre urgentne obravnave. Pri alergijski reakciji pa se nikoli ne ve, kako se bo razvijala klinična slika, in običajno ljudje nekaj časa ostanejo na opazovanju, tudi čez noč. V redkih primerih se, ob odsotnosti zdravniške pomoči, hitro razvije huda klinična slika in je čas dostopa do zdravniške obravnave odločilnega pomena. Takrat ima pomembno vlogo prehospitalna enota v reševalnem vozilu, ki bolnikom pomaga že na poti, da se res ne izgubljajo dragocene sekunde. Svojci pa med prevozom dobivajo navodila za ustrezno ravnanje,« pove Tina Čandek Petrič.
Normalna ali anafilaktična reakcija
Mesto pika, ki po navadi le oteče in pordeči, je po besedah zdravnice najbolje takoj in vztrajno hladiti, saj tako zmanjšamo lokalno reakcijo, manj je srbenja, upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Dobro je tudi, da se ne praskamo, sicer lahko prizadeti predel dodatno okužimo z bakterijami, ki so normalno prisotne na koži. Tedaj se lahko razvijejo tudi sistemski znaki okužbe (vročina, mrzlica, splošno slabo počutje) in ob tem zapletu je potrebna antibiotična terapija.
Najnevarnejša pa je tako imenovana anafilaktična reakcija – sistemska preobčutljivostna reakcija na pik žuželke, ki najpogosteje prizadene obtočila (žile), dihala in gastrointestinalni sistem.
»Gre za življenjsko ogrožajočo reakcijo, pri kateri se načeloma pojavijo srbeči izpuščaji po celotnem telesu, pojavijo se občutek cmoka v žrelu, otekanje ustnic in jezika, težko dihanje, piskanje v pljučih, nizek krvni tlak, motnje zavesti in drugo. To se lahko zgodi zelo hitro, zato je takrat poleg drugih ukrepov najnujnejši adrenalin, ki reši življenje,« pove zdravnica.
Domača lekarna
Če je lokalna reakcija burna, je priporočljivo takoj vzeti sistemski antihistaminik v obliki tablete, ki je v lekarnah na voljo tudi brez recepta, na mesto pika pa nanesti hladilni gel ali mazilo. Vse to je torej dobro imeti v domači lekarni. Če pa se pojavijo znaki anafilaktične reakcije, je nujen čimprejšnji obisk zdravnika.
V UC novomeške bolnišnice bolniku, ki je potreboval adrenalin ali razvil hujšo klinično sliko (ob tem so pomembne tudi pridružene bolezni), predpišejo injekcijo adrenalina za domov, da si ga lahko ob morebitnem prihodnjem piku sam vbrizga v mišico, ter pribor za samopomoč, ki vsebuje tabletki antihistaminika in sistemski kortikosteroid. Kljub temu mora ob piku vedno takoj poklicati na 112, saj ga mora pogledati zdravnik. »Odmerek adrenalina, ki si ga vbrizga, morda ne bo dovolj, potrebno pa je tudi opazovanje pri zdravniku,« pravi sogovornica.
Prepričana je, da je bolje, da ima bolnik pribor za samopomoč vedno pri roki, tudi če ga nikoli ne uporabi. Sicer alergika po obravnavi na UC napotijo k osebnemu zdravniku, z njim se posvetuje, kako naprej, ali celo k alergologu, da se dogovorijo o morebitnem nadaljnjem zdravljenju.
Priporočljivo je, da si zapomnimo, kaj nas je pičilo. Pri piku čebele je treba na primer čim prej odstraniti želo, da se strup ne sprosti v celoti. Osa pa lahko piči tudi večkrat v enem samem napadu, saj želo ne ostane v mestu pika kot pri čebeli. Pri pikih sršenov je po navadi bolečina večja, tako kažejo izkušnje.
Pri otrocih so piki žuželk lahko nevarnejši kot pri odraslih.
Pijte iz kozarca
Pomembno je, kje na telesu vas je žuželka pičila. Smrtno nevarni so lahko piki v predel vratu in žrela. »Med pikom v nogo ter pikom v predelu žrela, v jezik ali ustnico je velika razlika,« poudari sogovornica in opozori na nevarno pitje pijače iz pločevink, česar je v poletnem času več. V pločevinko namreč lahko zaide čebela ali osa, in če nas piči v jezik ali predel žrela, je lahko nevarna tudi lokalna reakcija z manjšo oteklino, saj je ogrožena celotna dihalna pot.
Velja previdnost
Previdnost ni odveč pri športnih dejavnostih na prostem brez primernih oblačil, pobiranju sadja, uživanju hrane in sladkih pijač na prostem. V bližini žuželk se je treba izogibati hitrim gibom in opletanju z rokami, ob napadu večjega števila žuželk si je najbolje zaščititi glavo z rokami ali obleko.
Tisti, ki imajo znano preobčutljivost, morajo imeti vedno pri sebi injekcijo adrenalina in pribor za samopomoč. »Pa ne nekje v hiši, ampak res s sabo. Kaj vam pomaga, če je vse to sto metrov stran!« opozarja zdravnica in dodaja, da ljudem vedno svetuje: »Če se vam bo po piku zdelo karkoli nenavadno ali nepričakovano, se posvetujte z zdravnikom po telefonu ali ga obiščite. Bolje več previdnosti kot premalo.«
Imunoterapija?
Bolnikom, ki so ob piku doživeli hudo preobčutljivo reakcijo, svetujejo obisk pri alergologu. V SB Novo mesto ga žal nimajo, pove strokovni direktor Boštjan Kersnič, dr. med., specialist nefrologije, čeprav želijo imeti tak kader. A stanje tudi na državni ravni ni obetavno, tovrstnih specialistov primanjkuje.
Tako iz novomeške bolnišnice ljudi, ki se morda odločijo za posebno imunoterapijo – postopek, v katerem spremenijo imunski odziv tako, da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje –, za zdaj napotujejo na Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Bolnišnice Golnik oziroma v UKC Ljubljana.
Kot pravi Kersnič, so imunoterapije zelo uspešne in zagotavljajo vsaj eno varovalko ob ponovnem piku, v smislu najhujših reakcij.
