Vidnejši predstavniki gospodarstva so po oblikovanju koalicijske pogodbe, ki bo predvidoma podpisana pred glasovanjem o mandatarju, začeli s ponovnim apokaliptičnim napovedovanjem prihodnosti slovenskega gospodarstva.
Gospodarstveniki naj bi med drugim zaradi napovednih sprememb davčne zakonodaje množično iskali pomoč za prenos podjetij v tujino. Verjetno najbolj znani slovenski poslovnež Ivo Boscarol opozarja, da z napovedanim davkom na vse premoženje vseh državljanov prihaja prikrita nacionalizacija, medtem ko predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh pravi, da so številni predlagani ukrepi nedopustni. Če bodo izvedeni, bo to po oceni Meha povzročilo beg podjetnikov v tujino, zmanjšanje zaposlovanja in proizvodnje.
Črnoglede napovedi se niso uresničile
Javnost je sicer deležna črnogledih napovedi slovenskih gospodarstvenikov ob vsaki spremembi zakona o minimalni plači. Največja sprememba na področju določanja višine minimalne plače se je zgodila leta 2018, ko je državni zbor z novelo zakona določil, da se s 1. januarjem leta 2020 dodatki ne bodo več upoštevali pri izračunu minimalne plače. Ob tem je državni zbor na predlog vlade Marjana Šarca določil formulo za njen izračun, po kateri bo minimalna plača znašala najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Sprejetje novele zakona o minimalni plači je bilo nepremišljeno in bo najbolj prizadelo ranljive posameznike, ki bodo težje našli delo, manj produktivna podjetja in panoge z visokim deležem stroškov dela, je po sprejemu novele opozarjala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Zaradi dviga minimalne plače se bodo podražili živila, vrtci, domovi za ostarele, je na posvetu GZS z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači, ki je potekal spomladi 2019, opozorila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Živila so se od leta 2019 sicer podražila, a je bila to do vojne v Ukrajini predvsem posledica prekinjenih dobavnih poti, ko se je svet boril proti epidemiji novega koronavirusa.
V letu 2019 je sicer resnično prišlo do dviga cen vrtcev in domov za starejše, vendar je bila to posledica dogovora med vlado in sindikati o dvigu plač za večino zaposlenih v javnem sektorju, povišali pa se bodo tudi nekateri dodatki. Od leta 2012 do danes so se na primer vrtci v ljubljanski mestni občini podražili le leta 2019, medtem ko se je bruto minimalna plača v tem času povišala s 763 evrov na 1074 evrov. Samo od leta 2019 do danes se je minimalna bruto plača povišala za 188 evrov bruto, višina cene vrtca v Ljubljani pa se v tem obdobju ni spremenila.
Višja minimalna plača, več zaposlenih
Gospodarska zbornica Slovenije je že leta 2019 napovedala, da se bo zaradi dviga minimalne plače povečalo število brezposelnih. Čeprav je bilo januarja leta 2020 v Sloveniji 3000 brezposelnih manj kot januarja 2019, GZS ob vsakem povišanju plač napoveduje val odpuščanj.
»Ne gre namreč le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na zavod za zaposlovanje,« je na seji strateškega sveta GZS za kolektivno dogovarjanje oktobra 2020 napovedal izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Delodajalske organizacije so uradno zavzele stališče, da je edina prava rešitev zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači. Kljub temu, da zamrznitve ni bilo, se napovedi izvršnega direktorja GZS niso uresničile.
Ko je Gorenšček oktobra 2020 napovedal odpuščanja zaradi novega dviga minimalne plače, je bilo v Sloveniji 53 tisoč anketno brezposelnih, medtem ko je bilo decembra lani 47 tisoč anketno brezposelnih. Oktobra 2020 je minimalna bruto plača znašala 940 evrov bruto, decembra lani pa 1024 evrov bruto. V tem obdobju se je minimalna plača povišala za 8,9 odstotka, po drugi strani pa se je število anketno brezposelnih zmanjšalo za 12,7 odstotka.
Na seji strateškega sveta GZS je spregovorila tudi tedanja generalna direktorica Sonja Šmuc, ki je opozorila, da v gospodarstvu vlada velika zaskrbljenost zaradi dviga minimalne plače, saj naj bi do šoka po njenih besedah prišlo v zelo neprimernem času. Ob tem se je začudila, da zaradi tektonskih sprememb na vidiku, ko bodo lahko žrtve zelo velike, tretji socialni partner ne čuti nobenega pritiska, medtem ko se delodajalci po tedanjih navedbah Šmučeve zavzemajo za ohranjanje delovnih mest.
Nujni ukrepi za zvišanje povprečne plače
Gospodarstveniki in vodstvo gospodarske zbornice zato ob vsakem ukrepu, ki bi izboljšal položaj zaposlenih, predvsem najranljivejših, napovedujejo razpad gospodarstva, čeprav je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) že leta 2019 ugotovil ravno nasprotno.
Postopni in zmerni dvigi minimalne plače po oceni Umarja ne vplivajo bistveno na skupno raven zaposlenosti, po drugi strani pa ima lahko dvig minimalne plače tudi pozitivne učinke. Povišal se bo dohodek najslabše plačanih, zmanjšale se bodo revščina delovno aktivnih in plačne neenakosti, delo pa bo postalo privlačnejše. Urad za makroekonomske analize in razvoj je tedaj poudaril, da bi bilo treba sprejeti tudi ukrepe za zvišanje povprečne plače.
