Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je v začetku tedna gospodarstvo znova pozval, naj organizira delo od doma, kjer je to mogoče. Pri podjetjih v različnih panogah smo preverili, kdo je uslišal njegov poziv. Najkonkretnejšo sliko, kako uspešna je država v svojih pozivih, pa kaže indeks štetja prometa na slovenskih cestah.

Iz podatkov Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je razvidno, da se je promet na avtocestah začel vračati na predkrizno raven aprila, ko so preklicali ukrep prepovedi prehoda med statističnimi regijami. Od takrat je promet samo še naraščal, manjše odstopanje navzdol od pričakovane cestne obremenitve beležimo v zadnjih tednih.

Lanski indeks vozil razkriva povsem drugačno sliko, saj je promet med prvim strogim zaprtjem države spomladi strmo upadel, nakar se sploh ni okrepil do predkrizne ravni in je spet začel močno upadati med jesenskim zaprtjem države, ki je trajalo vse do aprila letos.

štetje prometa
DARS
Indeks vseh vozil na avtocesti. Modra linija označuje lanske podatke, oranžna letošnje. Vir: DARS

Od doma delajo banke in ministrstva

Najdosledneje priporočila o delu od doma upošteva bančna industrija, vsaj tako trdijo. Odgovor smo prejeli le od NKBM, ki je »na tak način postopala vse obdobje, od prve razglasitve epidemije marca 2020«, tako trdijo; »od doma svoje delo opravlja večina tistih sodelavcev, ki niso zaposleni v poslovni mreži«. Da zaposleni v bankah večinoma delajo od doma, smo neuradno izvedeli od zaposlenih v več bankah, ki pa jih zaradi narave informacije ne moremo imenovati.

Konkretnejša so bila ministrstva. Na ministrstvu za izobraževanje od doma dela 44,9 odstotka zaposlenih. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ta delež znaša 48,9 odstotka. Podobno številko (49 odstotka) beležijo na ministrstvu za javno upravo. Še najslabše številke imajo prav na Počivalškovem ministrstvu za gospodarstvo, kjer ima delo od doma odrejenih 40 odstotkov zaposlenih. Za odtenek boljši so na ministrstvu za zdravje, kjer od doma dela 41,35 odstotka zaposlenih.

Mestne občine večinoma ne organizirajo dela od doma

Na Mestni občini (MO) Kranj trdijo, da od doma dela večina zaposlenih, ki jim delovni procesi in informacijska tehnologija to omogočajo, konkretnih podatkov niso sporočili. MO Ljubljana je na naše vprašanje odgovorila s podatkom, da 90 odstotkov zaposlenih izpolnjuje pogoj prebolevniki ali cepljeni, iz česar gre sklepati, da od doma ne dela nihče. Podobno pojasnjujejo na MO Celje in dodajajo, da so uslužbenci praviloma sami v pisarnah, pri čemer redno preverjajo PCT in upoštevajo zaščitne ukrepe.

O uvedbi dela od doma ne razmišljajo na MO Slovenj Gradec, to možnost uveljavijo le za tiste, ki imajo odrejeno karanteno ali se samoizolirajo. Obiske strank sicer sprejemajo le v nujnih primerih.

Na MO Ptuj od doma dela 15 odstotkov, na MO Koper pa dva odstotka zaposlenih, pri čemer pojasnjujejo, da so delo od doma omogočili osebam, ki zaradi pridruženih bolezni spadajo v rizično skupino.

Kaj pa ostalo gospodarstvo?

Iz Petrola sporočajo, da od doma dela 50 odstotkov zaposlenih, saj pozivu gospodarskega ministra sledijo v največji možni meri. Od doma so novembra začeli delati tudi v državnem Telekomu, in sicer tako dela 45 odstotkov zaposlenih, v Elesu pa 69 odstotkov zaposlenih, še pet odstotkov jih ima odredbo o čakanju na delo.

Delo od doma omogočajo tudi v Mercatorju, a le v režiji. Izmenično delo od doma v Mercatorju omogočajo v pisarnah, kjer se v istem prostoru nahaja več zaposlenih. Proizvodna podjetja nam na vprašanja večinoma niso odgovarjala, izjema je podjetje BSH Hišni aparati, kjer delo od doma omogočajo za 50 odstotkov zaposlenih v tehničnih in strokovnih službah, torej tistih, ki niso vezane na proizvodni proces. Deleža ne morejo povečati, saj bi to ogrozilo kvaliteto poslovanja.