V zadnjih dneh je v Sloveniji veliko prahu dvignila izjava vodje posvetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović, ki je izrazila naklonjenost prispevku pri hospitalizaciji necepljenih pacientov. Za Radio Slovenija je namreč dejala, da bi bila "participacija za hospitalizacijo necepljenega, ki potrebuje zdravljenje v bolnišnici pravična rešitev." Po njenih navedbah so "so nekateri k epidemiji pristopili odgovorno in se cepili, drugi pa ne."

Številni pravniki so že ocenili, da za uvedbo participacije za zdravljenje necepljenih bolnikov ni zakonske podlage, na to, za mnoge smešno zamisel, ki je v delu javnosti naletela na burne odzive, se je danes odzvalo ministrstvo za zdravje. Kot so pojasnili, bi plačilo zdravljenja necepljenih bolnikov s covidom-19 povzročilo nesorazmerne posledice v dostopnosti do zdravstva, in sicer ne glede na visoke stroške zdravljenja covida-19, ki so do novembra letos skupno znašali 548 milijonov evrov. 

Pri predlogu o participaciji necepljenih proti covidu-19 v primeru njihove hospitalizacije se poraja moralno-etična dilema, ki lahko pod vprašaj postavi prostovoljno udeležbo posameznikov v vseh preventivnih javnozdravstvenih programih, so prepričani. Kot dodajajo, bi se do predloga sicer v prvi vrsti morala opredeliti Komisija za medicinsko etiko. Ob tem poudarjajo, da sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji temelji na načelih solidarnosti, neprofitnosti in socialne pravičnosti.

V smeri obveznega cepljenja

Beovićeva je glede uvedbe obveznega cepljenja dejala, da bi bilp to po njenem mnenju "korak stran od tega, da bi ljudje končno razumeli pomen cepljenja".

Infektologinja in vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je v današnji izjavi za medije opomnila, da so v skupini že podali svoje mnenje, da bi bil predlog uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19 strokovno povsem upravičen za vse starejše od 50 let. "Torej za tiste, za katere pričakujemo, da bodo imeli težji potek bolezni," je pojasnila in ob tem dodala, da gredo tudi usmeritve Evropske unije v smeri uvedbe obveznega cepljenja.

O ideji uvedbe plačila zdravljenja za necepljenje pa je povedala, da se ji osebno ne zdi pravično, da bi "kaznovali samo tiste, ki pridejo v bolnišnico". Sama je tako bolj naklonjena uvedbi grškega sistema. Tam bodo morali starejši od 60 let do 16. januarja prejeti vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, v nasprotnem primeru jim grozi 100 evrov denarne kazni mesečno.

Logarjeva je izpostavila, da je slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja dober in da je marsikje v tujini cena dodatnega zavarovanja odvisna od dejavnikov tveganja posameznika. Izrazila je obžalovanje, da cepljenje razdvaja slovensko družbo, saj iz držav z visoko precepljenostjo ne poročajo o tako velikem številu stranskih učinkov, kot jih v Sloveniji izpostavljajo necepljeni.

Beovićeva: to je samo ena od idej

Beovićeva je danes večkrat zatrdila, da je šlo pri omembi možnosti plačevanja bolnikov zgolj za eno od idej, ki jih tudi po elektronski pošti prejema zdravniška zbornica. "Vse take ideje morajo priti v eter, v razpravo, ljudje morajo biti za in proti in potem se stvari izkristalizirajo," meni Beovićeva. Predlogi po njenih besedah prihajajo tako od zdravnikov kot laikov, ki razmišljajo, kaj bi morali storiti, da bi tudi v Sloveniji dosegli tako visoko precepljenost, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tam imajo kljub velikim epidemičnim valovom v bolnišnicah tudi osemkrat manj hospitaliziranih, kot jih imamo v Sloveniji, opominja Beovićeva.

"Ne vem, če ste kdaj videli, kako od znotraj zgleda intenzivna terapija, ampak to je res trpljenje," je poudarila. Sama je delala tudi v t. i. ambulanti za dolgi covid. Obravnavala je ljudi, ki so bili po njeni oceni mlajši od 50 let in se zaradi posledic po preboleli bolezni ne morejo vrniti na delovno mesto. Tako po njeni oceni ne bi bilo etično, če bi bila stroka tiho ob tako kritični situaciji, kot smo ji priča v zdravstvu zaradi covida-19.

Hkrati pa je dejala, da se včasih skupaj s kolegi zdravniki počuti osamljeno pri zagovarjanju zdravja vseh bolnikov, tako obolelih zaradi covida-19 kot vseh ostalih, ki zaradi epidemije nimajo dostopa do zdravstvene obravnave.

Predlogov in idej, kako dvigniti precepljenost, je torej več. Opomnila je, da se po Evropi razpravlja tudi o uvedbi obveznega cepljenja. Če se bodo Evropska unija in druge države odločile za obvezno cepljenje, Beovićeva pričakuje, da bo tudi v Sloveniji mogoče doseči konsenz o tej odločitvi. Meni namreč, da bi morali o ključnem ukrepu, pa kakršenkoli že bo, najti širši konsenz, morda velike večine DZ ali celo večinske podpore, izražene na referendumu.