Statistike kažejo, da do velikega števila okužb z virusom SARS-CoV-2 prihaja v delovnem okolju, a omejitve dela v gospodarstvu, kot kaže, ne bomo več doživeli, saj nam je minister za gospodarstvo sporočil, da bi v primeru zaprtja naša država bankrotirala. Tako smo prišli do tega, da je vlada določila, naj delodajalci odredijo delo na domu tistim, katerim narava dela to dopušča.
Učinkovit ukrep
Ob tem na ministrstvu za delo ugotavljajo, da se je ukrep dela na domu v času pandemije covida-19 izkazal za učinkovit ukrep z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter omejevanja širjenja koronavirusne bolezni v celotni družbi. To zagotovo drži, a vprašanje je, zakaj v času med drugim, tretjim in četrtim valom vlada ni odpravila nekaterih birokratskih ovir, ki bi omogočile, da bi se delodajalci odločali za delo na domu bolj pogosto, čeprav jim tega ne bi odredila vlada.
Kaj je delo na domu
Delo na domu je urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki ga opredeljuje kot opravljanje del na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so zunaj delovnih prostorov delodajalca. Hkrati se za delo od doma šteje delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Zakon opravljanje dela na domu omogoča na dveh podlagah: lahko gre za dogovor delodajalca in delavca, lahko pa delodajalec opravljanje dela na drugem kraju odredi sam v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. V prvem primeru mora biti možnost dela na domu zapisana že v pogodbi o zaposlitvi, v drugem primeru, ki ga bo uporabila večina delodajalcev, pa to ni potrebno. Delavcu izdajo le odločbo in hkrati o tem prek vladnega portala Spot obvestijo inšpektorat za delo.
Preprosto? Niti približno
Sliši se razmeroma preprosto, moralo bi biti preprosto, a pogosto ni. Težave se največkrat pojavijo pri tem, da mora imeti delavec za delo na domu primerno in varno okolje v skladu s predpisi s področja varstva in zdravja pri delu, da mora beležiti ure dela, zaplete se lahko tudi pri odločitvi, s čigavimi delovnimi sredstvi bo zaposleni delal in kdo bo poravnal stroške za prehrano, elektriko, internet in ostalo. Tako mora delodajalec najprej določiti, katera delovna mesta so primerna za delo na domu, nato tako delo odrediti in obvestiti inšpektorat, pri tem pa mora navesti: ime in priimek delavca, naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela, delovna sredstva in delovno opremo, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu ter morebitna tveganja za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
Nevarne kuhinje in dnevne sobe
Kako oceniti ta tveganja zakonodaja ne navaja, zato so pri tem delodajalci bolj ali manj prepuščeni svoji iznajdljivosti. Pri tem sta najpogostejši možnosti, da delavec nadrejenemu pošlje fotografijo prostora, v katerem bo delal, ali pa delovni prostor opiše s pomočjo vprašalnika, lahko pa se delodajalec in zaposleni dogovorita, da začasno delovno mesto preveri predstavnik ali pooblaščenec delodajalca. Zakonodaja ne predpisuje načina ugotavljanja zagotovitve varnega in zdravju neškodljivega dela na domu, zato je način ugotavljanja delovnih pogojev prepuščen delodajalcu. Med najpogostejše načine preverjanja ustreznosti delovnih pogojev spadajo: ogled delovnega mesta, fotografije delovnega mesta, vprašalniki, ki jih delavec izpolni po navodilih delodajalca. Delodajalec naj bi se nato posvetoval s strokovnjakom za varnost pri delu in naredil oceno tveganja ter sprejel morebitne ukrepe. Delodajalec mora oceno tveganja delovnega mesta na domu izdelati, preden se delo na domu začne. Kar precej opravkov za to, da lahko zaposleni doma prižge računalnik, kajne?
»Štemplanje« v pižami
Delodajalec mora ves čas voditi tudi evidenco o času, ki ga za delo porabi zaposleni. V evidenco delovnega časa mora med drugim vpisovati: podatke o številu opravljenih ur dela, skupno število opravljenih ur z oznako polnega delovnega časa oziroma krajšega delovnega časa, podatke o številu opravljenih nadur dela. Poskrbeti je treba tudi, da ima zaposleni čas za odmor. Pri tistih, ki delajo za računalnikom, je na primer priporočljivo 15 minut odmora na vsako uro dela. Kako lahko delodajalec nadzira, koliko časa delavec dejansko posveti delu, pa je drugo vprašanje.
Plačilo za mizo in stol
Zaposleni, ki delo opravlja doma, dobi povrnjene stroške za prehrano, seveda pa ne dobi plačanega prevoza na delo. Če mu delodajalec ne zagotovi delovnih sredstev, mu mora povrniti stroške za uporabo lastnih sredstev, torej računalnika, mize, stola, elektrike, interneta. Višina nadomestila je sicer stvar dogovora, v Zakonu o dohodnini pa je zapisano, da država ne zaračuna davka do višine petih odstotkov mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine petih odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, kar pomeni okoli 90 evrov. To seveda ne pomeni, da znesek ne more biti višji, le da ga do tega zneska država ne obdavči. Če ima delavec dokaze, da so pri opravljanju dela nastali višji stroški, jih seveda lahko uveljavlja in dokazila priloži k ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.
