INŠPEKCIJSKI NADZOR

Ali trgovci kmete goljufajo z napačno umerjenimi vlagomeri?

Luka Tetičkovič
11. 10. 2021, 19.09
Posodobljeno: 11. 10. 2021, 19.38
Deli članek:

Ko kmet s svojim tovorom koruze pride na odkupno mesto, je v že izrazito podrejenem položaju, nam je povedal kmet, ki je želel ostati neimenovan. »Koruzo moram nekam spraviti, trgovci pa se ne izjasnijo, kakšno ceno bodo ponudili, ampak s tabo barantajo osebno,« opozarja kmet, ki meni, da ga goljufajo z napačno umerjenim vlagomerom za žita.

Profimedia
Za hektar koruze so mu na podlagi meritve ponujali med 80 in 100 evri manj od pričakovanega.

Na odkupnem mestu s posebnim merilnikom vlage žit izmerijo odstotek vlage v žitu – v tem primeru je šlo za koruzo, in na podlagi meritve določijo njeno ceno. Kmet z izmerjeno stopnjo vlage ni bil zadovoljen, saj je meritev že pred tem opravil s svojim vlagomerom, uradna meritev pa je od njegove odstopala. »Pri enem hektarju koruze to odstopanje pomeni med 80 in 100 evri,« se razburja in se sprašuje, ali je uradni vlagomer pravilno umerjen in kdo to nadzoruje.

»To koruzo dajo sušit, ti stroški pa so letos zaradi naraščanja cen energentov visoki. Strošek odkupovalci zato valijo na kmeta,« nam je povedal prek telefona.

Zato se je kmet obrnil na tržni inšpektorat, kjer so mu dejali, da za konkreten primer niso pristojni. Nato se je obrnil še na urad za meroslovje. Tam so mu pojasnili, da za nadzor nad umerjenostjo vlagomerov nimajo zakonske podlage. Z vprašanji smo se obrnili na obe instituciji in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Profimedia
Ceno koruze določajo na podlagi vsebnosti vlage v njej. A kaj če vlagomer ni pravilno umerjen?

Zakon se sklicuje na pravilnik iz časa SFRJ, ki ne velja več

»V skladu z Zakonom o meroslovju nadzor nad merili v prometu izvaja tržni inšpektorat. Nadzor nad merili v uporabi izvajata Urad za meroslovje in tržni inšpektorat. Zakon jasno določa pristojnosti institucij, kot tudi obveznosti lastnikov, ki uporabljajo merilne naprave,« so nam odgovorili na ministrstvu.

Ko smo omenjeni zakon prebrali, se je ta preusmerjal na pravilnik o meteroloških pogojih za delovne etalone – vlagomere za žitna zrna in semena oljnic. Slednji je bil objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije leta 1986, veljati pa je prenehal leta 2002. Kaj na to pravijo na ministrstvu? »Zadeve ne moremo komentirati, ker ni v naši pristojnosti.«

Kmetijska oprema
Vlagomerji so dandanes dostopni vsakemu. Kmetje lahko tako hitro preverijo ali jih z uradno meritvijo goljufajo.

KGZ: Uradni vlagomer je umerjen, kmetov pa ne

Kmet se je pritožil tudi na Kmetijsko-gozdarsko zbornico (KGZ), kjer so nam potrdili, da so pritožbo prejeli in jo obravnavajo. »Letos so zaradi visoke vlage (35 odstotkov) težave pri odkupu,« ugotavljajo v KGZ, »kmete opozarjamo, naj počakajo, da koruza dozori in se osuši na njivi do določenega odstotka vlage v zrnju; vsako hitenje negativno vpliva na kakovost.«

V KGZ do zdaj sicer niso zaznali težav z merjenjem vlage pri odkupu koruze, a opozarjajo, da je treba upoštevati, da so meritve, ki jih opravijo »kmetijska svetovalna služba, semenarske hiše ali pa sami kmetje, samo informativne, saj običajno njihovi merilci niso umerjeni. Tudi kombajnisti imajo svoje vlagomere in pred žetvijo izmerijo vlago, vendar tudi ti merilci največkrat niso umerjeni in so meritve samo informativne.«

KGZ bo preverila, ali so inšpektorji za to pooblaščeni

Po drugi strani so na »odkupnem mestu vlagomeri praviloma umerjeni. Umerjajo se enkrat do dvakrat na leto v akreditiranih laboratorijih,« odgovarjajo v KGZ. Pri tem priznavajo, »da bi nad ustreznostjo merjenja vlage morala bdeti inšpekcija, zato bomo njihova pooblastila in možnost ukrepanja dodatno preverili«.

Profimedia
Ali inšpektorji sploh ukrepajo glede napačno umerjenih instrumentov? KGZ bo preverila ali so pravilno pooblaščeni.