Seja Odbora za zdravstvo

Javno zdravstvo med zasebnimi interesi in pravicami pacientov

Antun Katalenić, STA
20. 9. 2021, 15.56
Posodobljeno: 20. 9. 2021, 16.08
Deli članek:

Kaj je vzrok in kaj je posledica disfunkcionalnosti zdravstvenega sistema? Ali popoldansko delo zdravnikov skrajšuje ali podaljšuje čakalne vrste?

STA
Pritiski v smeri privatizacije zdravstva so vselej prisotni.

Vprašanje javnega zdravstva je venomer vroč kostanj, o katerem politiki zelo radi razglabljajo, le redko pa se odločijo resno reševati problematiko, ki zadeva vse nas.

Pozornost javnosti na to zahtevno tematiko je vrnila nedavna objava fotografij z jahte, na kateri je viden predsednik vlade Janez Janša, kako uživa v družbi Boža Dimnika, danes 89-letnega zdravnika, poslovneža, lobista; slednji naziv sicer zavrača. Oče lastnice podjetja Medias International, Diane Dimnik, ki je v dveh desetletjih domačim zdravstvenim ustanovam dobavila za več kot 200 milijonov opreme in materiala, je druženje na jahtah in po golf igriščih sicer pripisal naključju, a javnost očitno ni pripravljena sprejeti tovrstnih pojasnil in zahteva odgovore.

Bobo
Janez Janša se raje kot o svojih spornih stikih, pogovarja o grehih levih vlad.

Preusmerjanje pozornosti

Svoj delež k razkrivanju resnice so poskušali prispevati opozicijski poslanci, ki so premierja v državnem zboru soočili z obtožbami o korupciji, kar pa je Janša v svojem slogu zavrnil in vrnil z enako mero, rekoč, da »gospodje, ki se jih omenja, bistveno več služijo v času levih vlad«. Nadalje je dodal, da je »preiskovalna komisija glede korupcije v zdravstvu, ki jo je vodila Jelka Godec (SDS), odkrila veliko ljudi s prsti v marmeladi, posredovala je dokaze tožilstvu in po tem se ni zgodilo nič«. Janša je tako še enkrat namignil, da slovensko pravosodje ni neodvisno. Ne glede na najnovejšo serijo razkritij portala Necenzurirano.si ostaja dejstvo, da so odnosi med poslovnim svetom in politiko pri nas vse prej kot transparentni. Zdravstvo je pri tem le eno od področij, na katerih zasebni interesi iščejo pot do javnih sredstev, na makro in mikro ravni.

Levica sklicala sejo

Člani odbora za zdravstvo so na včerajšnji nujni seji razpravljali o popoldanskem delu zdravnikov. V Levici, kjer so zahtevali sejo, menijo, da je popoldansko delo vzrok za čakalne vrste, ker zdravniki zato manj delajo v svoji primarni ustanovi. Predstavnik predlagateljev Miha Kordiš je uvodoma pojasnil, da je »popoldansko delo zdravnikov postala razširjena, odkrita in za oblast očitno sprejemljiva praksa«.

Bobo
Sejo odbora je predlagala Levica, stališča stranke pa je predstavil Miha Kordiš (desno).

Po njegovi oceni gre za element zdravstvenega sistema, ki vodi v korupcijska tveganja, lažno evidentiranje delovnega časa, preskakovanje in podaljševanje čakalnih vrst, privatizacijo in siromašenje zdravstvenega sistema ter pretakanje javnih sredstev v dobičke zasebnikov. V Levici zato predlagajo, da ministrstvo za zdravje in vlada v roku 30 dni pripravita spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih prepovedovale popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih.

Pomanjkanje kadra

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je poudarila, da velik del težav izvira iz pomanjkanja kadra, ki ga je na nekaterih področjih v zdravstvu manj, kot je povprečje Evropske unije. Forte je opomnila, da se v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti delavcu v zdravstvenem sistemu delo pri drugem delodajalcu omogoči le, če izpolnjuje vse obveznosti pri primarnem delodajalcu. Opozorila je, da država ni storila ničesar, da bi bili »bolj pridni bolj nagrajeni«, poroča STA.

dreamstime
Pandemija je razkrila vse napake slovenskega zdravstva.

Pomanjkanje zdravnikov je izpostavila tudi Sladjana Jelisavčić z Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Na ZZZS zato po njenih besedah pozdravljajo večanje vpisa na medicinske fakultete. Jelisavčićeva je opozorila tudi na »veliko dopusta, ki ga imamo v javnem sektorju«. Predstavnik zdravniške zbornice Matej Beltram, ki je hkrati zdravnik zasebnik brez koncesije, je izrazil nasprotovanje, da se zdravnike naziva z »dvoživkami«. Po njegovi oceni namreč »popoldansko delo zdravnikov ni vzrok, ampak posledica dolgih čakalnih dob«. Beltram je opozoril, da slovenski bolniki vplačujejo v sistem ZZZS, do storitev pa ne pridejo, ko jih potrebujejo.

Pravice zdravnikov in pacientov

Predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Igor Dovnik je poudaril, da je »razpolaganje s tem, kar delaš v prostem času, človekova temeljna pravica«. Kordiš pa je menil, da po osmih urah kakovostnega rednega dela posamezni zdravnik ni zmožen delati še popoldne. »To ne gre, izgorel boš, delal napake in škodoval pacientom,« je povedal Kordiš.

"Izgorel boš, delal napake in škodoval pacientom."
- Poslanec Levice Miha Kordiš o tem, zakaj je treba prepovedati popoldansko delo

Izkušnja pandemije bi lahko bila priložnost za okrepitev zdravstvenega sektorja, a ta očitno ostaja ujetnik partikularnih interesov. Kar je osnovni temelj bivanja za mnoge državljane, je za nekatere zgolj in samo biznis.