Med trtami ima posebno mesto Stara trta iz Maribora na vzhodu Slovenije, ki je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisana kot najstarejša trta na svetu. 

Polet nad zeleno Slovenijo bi nam hitro razkril, da je naša dežela v osrednjem delu dokaj hribovita, zato tod kakovostno vinogradništvo ni mogoče, saj je prehladno. A ko se premaknemo na vzhod ali jugozahod, se stvari spremenijo. Ko se premaknemo proti vzhodu, začne na podnebje vplivati topla Panonska nižina, razmere pa postanejo primerne za vzgojo vinske trte. Tod, na kontinentu, ležita vinorodni deželi Podravje in Posavje. Na jugozahodu za ugodne razmere za rast vinske trte poskrbi toplo Sredozemlje. Tukaj se razprostira vinorodna dežela Primorska.

Vinorodna dežela Podravje

Vinorodna dežela Podravje se razprostira čez severovzhodni del države in je razdeljena na dva okoliša, Štajersko in Prekmurje. Zanjo so značilni elegantna, sortna bela vina in zvrsti, ki jih poudari podnebje, za katerega so značilni različne večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha podnebja in prave zime. Štajerska je največji okoliš v Sloveniji, na severu se ga drži Prekmurje. Sem spadajo Haloze, Ljutomersko-Ormoške gorice z Mariborom in Radgonsko-Kapelske gorice, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino.

Vinorodna dežela Primorska

Vinorodna dežela Primorska je na zahodu Slovenije in je razdeljena na štiri okoliše: Vipavsko dolino, slovensko Istro, Goriška brda in Kras. Vsak okoliš ima svoje originalne značilnosti. V Vipavski dolini so znana predvsem krepka bela in rdeča vina, ki jih označi izrazita sortnost, najbolj posebni sorti sta pinela in zelen. V Goriških brdih so najbolj znane sorte sivi pinot, chardonnay, merlot in cabernet, vina so bolj polna z več alkohola. V zadnjih letih so ponovno bolj znani po značilni rebuli. V slovenski Istri je vodilna sorta refošk, razširjeni pa so še malvazija, chardonnay, merlot, cabarnet sauvignon in syrah. Kras pa je gotovo najbolj znan po teranu, ki ga poznamo kot slovensko vinsko posebnost.

Posavska vinorodna dežela

Vinorodna dežela Posavje leži na jugozahodnem delu države in se razdeli na tri okoliše: Dolenjsko, Bizeljsko - Sremič in Belo krajino. Tu najdemo tako mednarodne sorte kot tudi lokalne posebnosti, seveda je najbolj znan zagotovo cviček. Na Bizeljskem je mogoče najti tudi odlične penine in visoka predikatna vina. Dolenjska je dežela cvička, temu je prilagojen tudi sortni izbor, Bela krajina je še posebej opozorila nase s prvim rosejem, pridelujejo pa zanimiva vina. Bizeljsko-sremiški okoliš je znan po prvem specialnem slovenskem vinu, ki sledi pridelovalni metodi portskih vin.