Slovenija

So v cepivu našli čip?

Polona Krušec
24. 8. 2021, 21.00
Deli članek:

Ne želim si, da bi zamudili eno najpomembnejših informacij zadnjega časa. Ni treba, da jo takoj vzamete za svojo, samo prisluhnite ji in se potem odločite, kaj boste z njo. Glavno vprašanje bo, ali bo zmožna konkurirati zgodbi, ki jo imate o bolezni covid-19 in cepivu proti njej. Glede na precepljenost namreč izhajam s stališča, da ste do tega koraka, da nastavite svojo ramo, zelo zadržani.

Sašo Švigelj
Polona Krušec je novinarka časnika Novice Svet24.

Kako oklevamo, da bi stopili po svoja dva odmerka, kaže tudi Eurobarometer, raziskava na ravni Evropske unije, ki je pokazala, da imamo v okviru EU poleg Ciprčanov Slovenci daleč najbolj odklonilen odnos do cepljenja. V anketi se izkaže, da smo prepričani, da so bila cepiva premalo testirana, močno nas skrbijo tudi stranski učinki. Predvsem dolgoročni stranski učinki. Natančneje: skoraj 71 odstotkov Slovencev meni, da bi cepiva lahko imela dolgoročne posledice.

Zanimivo je tudi, da se s trditvijo, da prednosti cepiva še vedno prevladajo tveganja, strinja le 25 odstotkov vprašanih, preostalih 75 pa … Razumem, da se morate založiti z informacijami, da se boste lažje odločili, ali se cepiti ali ne, vendar ali ste opremljeni, da se znajdete v poplavi informacij? Veste, kje in kako jih iskati?

Tu pridemo do težave, ki jo želim izpostaviti kot osrednje sporočilo moje današnje strani, in sicer, zakaj je tako težko zaupati stroki in njenim razlagam in zakaj v nas več zaupanja kot oni vzbujajo Aleš, Sabina, Ani, Mateja in Robert. Hočem reči: kako je mogoče, da imajo na družbenih omrežjih objavljeni zapisi o virusu in cepivu dr. Alojza Ihananajvečje avtoritete za cepiva v državi, manj pozornosti kot tisti, ki tam širijo drugače zapise, na primer člani civilne iniciative Maske dol, ki je zadržana do vsega v zvezi s korono oziroma je celo prepričana, da je virus laž.

Ta skupina ima s svojimi antikoronskimi in proticepilnimi vsebinami na tisoče, če ne desettisoče sledilcev, Ihan pa s svojimi objavami in razlagami na facebooku pridobi le nekaj deset všečkov in nekaj deset deljenj!

Alojz Ihan se Slovencem prek medijev in svoje spletne pojavnosti trudi razložiti, kaj pomeni razločevati med poplavo vsebin, kaj je verodostojno, kaj pa je pisano z ozadjem, ki nima zveze z znanostjo in stroko. Med drugim nas opozarja, da se moramo ob soočenju s proticepilno propagando zavedati, da ji ne gre za dolgoročno resnico, ampak zgolj za kratkoročni (trženjski) medijski učinek. »Zato proticepilna propaganda ne producira senzacionalističnih novic z namenom, da postanejo resnica, ampak zgolj zato, da kratkoročno vzbudijo pozornost, s tem prodajalci alternative že dosežejo svoj polni namen,« in še: »Proticepilstvo je za tržnike predvsem ena od pravno varnih platform za vzbujanje nezaupanja v medicino in ustvarjanje sledilcev, naklonjenih alternativi. Z načelnim proticepilstvom prodajalci alternativnih zdravljenj skrbijo za osebno samopromocijo in rekrutacijo potencialnih strank, ki niso zadovoljne s svojim zdravjem in z uradno medicino,« so njegove besede, ki jih velja podčrtati in o njih razmisliti.

In na koncu nazaj na začetek, ko sem omenjala, da si ne želim, da bi zamudili eno najpomembnejših informacij zadnjega časa, in ta je o cepivu in kaj so našli v njem. Znanstvenik in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala se je namreč odločil narediti »konec« vsem teorijam o tem, da so v cepivu čipi, raznorazne zdravju škodljive spojine in kovine, pa strupeni grafenov oksid, ki naj bi povzročal krvne strdke, kap in težave imunskega sistema.

Z elektronskim mikroskopom je analiziral Pfizerjevo cepivo, s katerim je cepljenih največ Slovencev. »Vidne so kroglice velikosti 50–90 nm, kar predstavlja lipidni ovoj, v katerem se nahaja mRNK, točno tako, kot je opisana sestava cepiva. Torej nobenega grafenovega oksida, nobenih kovinskih delcev, nobenih čipov. Ne verjemite vsega, kar slišite na spletu o tem, kakšne škodljive snovi naj bi se nahajale v cepivu,« je dejal. Sprašujem se, ali bodo njegove besede za nas dovolj?

Polona Krušec, novinarka
polona.krusec@svet24.si