Tudi podatki Eurostata kažejo na visok delež osebnih avtomobilov v državi. Slovenija se je leta 2019 s 556 avtomobili na tisoč prebivalcev uvrstila na deseto mesto med evropskimi državami, tik za Nemčijo. Po tej statistiki imajo sicer največ avtomobilov v Liechtensteinu, sledita Luksemburg in Italija.
V Ljubljani je bilo po navedbah majske številke Motorevije AMZS registriranih nekaj več kot 155.000 vozil, v Mariboru dobrih 55.400, sledita Kranj in Koper z nekaj več kot 31.000 vozili. Če pa te podatke analiziramo po številu avtomobilov na tisoč prebivalcev, odkrijemo, da se Ljubljana s 527 avtomobili na tisočmeščanov uvršča šele na 201. mesto med 212 občinami. Po tej statistiki so občina z največ avtomobili Brda – s 701 osebnim vozilom na tisoč prebivalcev. Tudi sicer je najbolj motorizirana Primorska oziroma zahodni del Slovenije. V tem predelu države tudi v povprečju vozijo najstarejše avtomobile. V Sloveniji je sicer najstarejše registrirano vozilo ford T (touring) iz leta 1913, ki velja za prvi široko dostopen avtomobil.
Sivi liki in njihovi številni triki
Lani je bilo v Sloveniji prodanih približno 54.000 novih avtomobilov, lastnika pa je zamenjalo tudi več kot 200.000 rabljenih vozil. Zaslužki prodajalcev in preprodajalcev so tako mamljivi, da se številni poslužujejo nepoštenih ali celo kaznivih praks. Po nekaterih ocenah naj bi pri kar dveh tretjinah rabljenih vozil priredili število prevoženih kilometrov. V zadnjem obdobju je policija obravnavala več primerov goljufij oziroma poskusov goljufijpri prodaji rabljenih avtov prek spletnih strani z oglasi. V večini primerov so kupci sami ugotovili, da bi bili žrtve goljufije, če bi sledili navodilom neznancev, v nekaterih primerih pa so jih na to opozorili bančni uslužbenci, ki so preverjali pristnost čekov in računov pri bankah v tujini.
Po besedah Maje Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave nepridipravi uporabljajo različne trike. Pogosti so primeri, ko prodajalec sploh ne dostavi vozila, ki ga je kupec v celoti plačal vnaprej. Kot novi se prodajajo popravljeni hudo poškodovani avti. Pogoste so prodaje vozil s ponarejenimi dokumenti in vozil v lasti lizinških hiš s ponarejenimi dokumenti ... »Obravnavali smo tudi več državljanov Slovenije, ki so ponujali storitve uvoza in ureditve vozila, večinoma iz Nemčije, za kar so oškodovanci vnaprej plačali polno ceno, a po plačilu vozila niso nikoli prejeli ali pa so prejeli veliko slabše oziroma poškodovano vozilo,« pojasnuje Ciperle Adlešičeva.
Tatvin je manj, najbolj »iskani« so renaulti
Kako pa je s krajami? Po podatkih policije se število teh že vrsto let zmanjšuje. Leta 2016 je bilo ukradenih 511 osebnih vozil, 318 leta 2017, 308 leta 2018, 289 leta 2019 in lani 273. Največ jih izgine v osrednjeslovenski regiji, sledijo obalno-kraška, podravska in savinjska. Pred tatovi bi morali biti najbolj v skrbeh lastniki znamk Volkswagen in Renault, kar je razumljivo, saj je avtomobilov teh znamk v Sloveniji največ. Sledijo znamke BMW, Audi, Peugeot, Opel ... Od leta 2016 policija kot ukradene beleži tudi tri zastave ter po enega jaguarja, austina, pontiaca in lexusa.
Kriminalcev pa ne zanimajo zgolj osebna vozila; od leta 2016 so med drugim izginili štirje avtobusi, tri specialna tovorna vozila in 32 traktorjev. Dražji avtomobili so pogosto tarča organiziranih kriminalnih združb in praviloma končajo v tujini, priljubljene so vzhodnoevropske države in države Bližnjega vzhoda. Vozila nižjega in srednjega cenovnega razreda, ki v veliki večini ostajajo v Sloveniji, pa po podatkih policistov kradejo predvsem slovenski državljani, jih razstavijo v kakšni obskurni avtomehanični delavnici in prodajajo po delih.
