O zadnji različici predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, vlada pa ga je začela obravnavati minuli teden, v četrtek ga je že sprejela, je minister za zdravje Janez Poklukar dejal: »Vsak si zasluži dostojno starost in vsak, ki skrbi za starostnika, si zasluži, da je za svoje delo dostojno plačan. To so osnovna izhodišča zakona, ki omogoča, da bo tudi v Sloveniji poskrbljeno za starostnike in vse, ki potrebujejo pomoč.«

Predlog zakona uvaja enotno definicijo dolgotrajne oskrbe, ki predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, je ministrstvo za zdravje dejalo v sporočilu za javnost.

Zakonski predlog po Poklukarjevih besedah med drugim predlaga sofinanciranje storitev oskrbe ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prav tako predlagajo, da se izboljša status družinskega pomočnika s povišanjem nadomestila za izpadli dohodek. Vse predlagane rešitve po njegovem prepričanju prinašajo večjo transparentnost porabe javnih virov ter učinkovit nadzor nad kakovostjo in varnostjo storitev.

Prihaja nov prispevek

V predlogu zakona je kot vir financiranja dolgotrajne oskrbe predvideno financiranje iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej novega prispevka. Za to je predviden sprejem posebnega zakona, ki bo določil pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Kot je dejal Poklukar, je v sprejetem predlogu zakona zapisano, da bo vlada osnutek zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo opredelil financiranje po letu 2025, obravnavala do 30. junija 2024.

Do sprejema tega zakona je financiranje pravic iz dolgotrajne oskrbe predvideno iz naslova prenesenih sredstev, zbranih iz prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, manjkajoča sredstva za izvajanje pravic pa bo zagotavljal državni proračun. Pravice iz zakona bi se tako začele izvajati postopno. V tretjem kvartalu prihodnjega leta je po ministrovih navedbah načrtovano izvajanje institucionalnega varstva, v tretjem kvartalu leta 2024 pa uveljavitev vseh storitev dolgotrajne oskrbe.

Zakaj taka naglica

Poklukar je vsebino zakona pohvalil, kar težko razumejo v Srebrni niti, združenju za dostojno starost. Šokirani so bili, ko so izvedeli, da je vlada v četrtek sprejela predlog zakona. Oni so ostro nasprotovali temu, da bi ga sprejeli v sedanji obliki. »Kljub dolgoletni neurejenosti področja dolgotrajne oskrbe menimo, da je bil zakon s sedanjo vsebino pripravljen v veliki naglici (kar je stalnica delovanja te vlade), je nedorečen in ne bo zadovoljivo uredil problematike starejših, ki ji je pretežno namenjen,« izpostavlja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Politična nejevolja

biserka marolt meden
Osebni arhiv
Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti je napovedala, da bodo šli k vsem poslanskim skupinam in jih pozvali, naj glasujejo proti zakonu.

Sogovornica o osnutku predloga zakona z datumom 10. junij 2021 pravi, da je ta še bolj nesprejemljiv, pomanjkljiv in nedodelan od prejšnjih različic. »Kljub sicer kratki, a intenzivni javni razpravi v letu 2020 in številnim pripombam, ki jih je posredovalo kar 68 strokovnih združenj in nevladnih organizacij, so jih upoštevali le malo. Dejali so sicer, da so upoštevalivse pripombe, kar je laž. Niti komentirali jih niso, no, le za deset so utemeljili, zakaj jih ne bodo upoštevali. Skrbi nas, da bo glasovalni stroj v parlamentu, kamor zdaj od vlade sprejeti predlog zakona potuje v nadaljnjo obravnavo, glasoval za zakon. Zato smo se v Srebrni niti odločili, da bomo šli k vsem poslanskim skupinam, ki nas bodo sprejele, in jih pozvali, naj glasujejo proti zakonu. Namreč zakon ni dober. Lahko bi napravili imenitnega, če bi bila politična volja,« izpostavlja sogovornica. Predlog zakona bo zdaj najprej pristal v rokah državnozborskih odborov, ki bodo o njem razpravljali.

Marolt Medenova ocenjuje, da bo zakon sprejet in nujnih sprememb v njem ne bo, kar jo izjemno skrbi. Neuradno naj bi na predlog zakona že zakonodajno-pravna komisija podala ogromno pripomb, kar tudi pove veliko.

Niti debela denarnica ne bo pomagala

Ključne pomanjkljivosti oziroma nedorečenosti zakona po besedah Biserke Marolt Meden, ki ga je podrobno pregledala, vejejo iz celotnega osnutka, ki se ne opredeli do financiranja na način uvedbe novega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (to naj bi urejal poseben zakon), daje prednost tržni naravnanosti, privatizaciji oskrbe in nalaga bremena družini. Država namreč ne bo zagotovila ustrezne javne mreže, v kateri naj bi bile kakovostne storitve dolgotrajne oskrbe enako dostopne vsem, ne glede na debelino denarnice. »Niso opredelili javne mreže v odnosu do koncesionarjev, premalo jasno so opredeljene pravice uporabnikov, osnovni standardi in normativi oskrbe, doplačevanje, vrste storitev, kadri, ki storitve izvajajo …« opozarja.

Marolt Medenova pravi še, da ni nedvoumno opredeljena niti neprofitnost. »Koncesije naj bi veljale 40 let. Vprašljiv (previsok) je vstopni prag za upravičenost do storitev dolgotrajne oskrbe. Ni možnosti izbire oziroma pogodbe z več izvajalci. Problematičen je denarni prejemek. Vse preveč pomembnih, a v razpravi označenih kot vprašljivih rešitev je v zakonu izpuščenih in prepuščenih posebnemu zakonu in pravilnikom,« poudarja.

Za več vpliva

Nedorečeno je tudi področje kakovosti in nadzora, še poroča sogovornica, ki je predlog zakona vzela pod drobnogled. »Vprašljiv ostaja vpliv uporabnikov v sestavi svetov zavodov, v katerih ima večino ustanovitelj, trenutna politika in koncesionarji še vedno niso dolžni oblikovati svetov zavodov, kar je nesprejemljivo. Odgovor oziroma obrazložitev pripravljalca zakona, da ne bodo posegali v zakon o gospodarskih družbah, je smešen. Uporabniki – stanovalci morajo imeti ob zaposlenih, stroki in lokalnem okolju sorazmeren vpliv na delovanje in življenje zavoda. Prav tako morajo imeti uporabniki dolgotrajne oskrbe vpliv v strokovnem svetu – v Srebrni niti zagovarjamo institut varuha/zagovornika starejših.«

To je nesprejemljivo

V zakonu so po njihovem mnenju nejasno opredeljene tudi pristojnosti države in občin pri pomoči na domu. Tudi o institutu oskrbovalca družinskega člana bi bilo treba marsikaj natančneje opredeliti, menijo v združenju za dostojno starost. Zelo vprašljivo, še pove, pa so oblikovani tipi institucionalne oskrbe – način opravljanja dolgotrajne oskrbe: bivalne enote, oskrbni in negovalni domovi. »Obstaja velika nevarnost preseljevanja stanovalcev iz enega tipa v drugega, kar je popolnoma nesprejemljivo.«

Znano je, da se za bivanje v instituciji odločajo posamezniki, ki potrebujejo tako socialno kot zdravstveno oskrbo, zato se morajo vsi tipi/načini oskrbe organizirati tako, da kar najbolj preprosto, strokovno, kakovostno, humano in tudi ekonomično vse to zagotovijo, so besede naše sogovornice. »Pomanjkljivo je opredeljeno tudi usposabljanje in izobraževanje izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe na različnih nivojih,« dodaja Biserka Marolt Meden.