Tako se bohoti javna uprava

Polna usta debirokratizacije, zaposlenih pa kar 5000 več

Žiga Kariž
8. 6. 2021, 18.00
Posodobljeno: 8. 6. 2021, 20.36
Deli članek:

Vlada Janeza Janše je med svoje prioritete uvrstila tudi debirokratizacijo. A na prvi pogled kaže, da se premika v nasprotni smeri.

Profimedia
Vlada obljublja vitko državo, a se ta še vedno redi.

Vlada Janeza Janše je ob prihodu napovedala tudi boj proti birokraciji. Da bi pokazala vso resnost namere, je celo ustanovila strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič, ki je v začetku junija prevzel vodenje Finančne uprave Republike Slovenije. Po nekaj mesecih čakanja je svet tudi objavil tudi seznam ukrepov, ki jih je predlagal vladi. Večina se jih nanaša na davčno področje in na prvi pogled prinašajo nekaj koristnih poenostavitev, a večjih sprememb za življenje Slovencev ne bo.

Uradi in sveti

Zanimivo je, da ima vlada na eni strani polna usta zmanjšanja birokracije in bolj vitke in agilne državne uprave, a na drugi strani že ves čas svojega delovanja k tej upravi še malce dodaja. Tako so že ob prevzemu oblasti za boj s covidom ustanovili »krizni štab«, pri katerem so pravniki pogrešali pravno podlago ustanovitve. Ker so svet po nekaj tednih delovanja ukinili, večjih zapletov zaradi njega ni bilo. Od tedaj je vlada ustanovila še Strateški svet za debirokratizacijo, Strateški svet za digitalizacijo, v okviru katerega deluje šest različnih delovnih skupin, Svet vlade za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo in nazadnje še Urad za okrevanje in odpornost. Zakaj potreba po ustanavljanju posebnih organov, ni jasno. V preteklosti je sodelovanje s civilno sfero in gospodarstvom potekalo znotraj delovnih skupin, ki so jih vodila posamezna ministrstva, tokratna vlada se je odločila za oblikovanje nekakšnih manjših diverzantskih enot.

Kaj bodo počeli

Število zaposlenih v javni upravi niha, a je letos višje kot v istem obdobju lani. 

Predvsem pri ustanovitvi zadnjih dveh je precej nejasno, kaj naj bi počeli. Svet vlade za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo bo pristojen za zbiranje, evidentiranje in preučevanje odprtih vprašanj s Cerkvijo na državni in mednarodni ravni. Tako so zapisali v pojasnilu ob ustanovitvi. Torej niti ne vemo, ali odprta vprašanja imamo, ampak svet jih bo zagotovo našel. Urad vlade za okrevanje in odpornost bo deloval v okviru ministrstva za finance in opravljal naloge na področju vzpostavitve sistema izvajanja načrta za okrevanje in odpornost (NOO); usklajeval bo izvajanje NOO in preverjal mejnike in cilje, usklajeval NOO z evropsko komisijo ter upravljal sredstva iz NOO. Načrt za okrevanje in odpornost so sicer pripravili pod okriljem Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi Zvonko Černač, in poraja se vprašanje, zakaj ta vladna služba ne bi skrbela tudi za izvajanje tega?

Več zaposlenih in več denarja

Vlada sicer zatrjuje, da zaradi novih vladnih svetov in uradov ne bo povečanja zaposlitev znotraj javne uprave. A pod to vlado se je število zaposlenih v javni upravi kljub krizi znatno povečalo. Podatki na uradnem vladnem portalu kažejo, da je bilo marca 2020 v javni upravi zaposlenih 183.753 ljudi, marca letos pa 189.055. Ob tem ne gre pozabiti, da je po zaslugi vlade in covidnih dodatkov javna uprava še večji porabnik denarja, kot smo bili tega vajeni v preteklosti; 140 milijonov evrov je bilo za dodatke izplačanih le v mesecu maju, kar je največji mesečni obseg dodatkov od začetka epidemije. Vsekakor zanimivo glede na to, da bo država postala bolj vitka.