Skrita preteklost

Bo izbranec SDS kljub vprašljivemu ugledu stopil v nadzorni svet Telekoma?

PC, VV / Necenzurirano.si
31. 5. 2021, 18.05
Deli članek:

Kako se Jurij Toplak s pomočjo stranke SDS preriva v eno najpomembnejših državnih podjetij, kljub pomanjkanju izkušenj za nastop takega položaja in omajani integriteti, saj je v znanem mariborskem lokalu povzročil incident, zaradi katerega je moral prenočiti na policijski postaji.

Bobo
V zadnjih mesecih je Toplak pomagal SDS tudi pri grobih napadih na ustavne sodnike.

Čez slabe tri tedne bodo delničarji Telekoma Slovenije, enega od najpomembnejših državnih podjetij, na skupščini odločali o imenovanju dveh novih članov nadzornega sveta.

Prvi na seznamu predlaganih kandidatov je Jurij Toplak, strokovnjak za volilno pravo z mariborske pravne fakultete, ki prihaja iz kvote SDS. Toda vse več je dvomov, ali izpolnjuje zakonske pogoje za ta položaj, saj z nadzorovanjem velikih podjetij nima nobenih izkušenj. Nekatera dejanja iz preteklosti pa želi prikriti pred javnostjo.

Toplak namreč ne želi odgovarjati na vprašanja o incidentu, ki ga je po pričevanjih več virov povzročil pred štirimi leti. Takrat je želel postati član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Na ta položaj ga je predlagal predsednik republike Borut Pahor, a Toplak v državnem zboru ni dobil podpore. Poslanci so o tem glasovali na seji 19. oktobra 2017. Med čakanjem na njihovo odločitev pa se je Toplak udeležil zabave, ki se je končala s prihodom policije.

Ignoriral varnostnike

Na Policijski upravi (PU) Maribor so namreč potrdili, da so bili 18. oktobra 2017 ob 4. uri in 48 minut zjutraj zaprošeni za intervencijo zoper moškega, ki je v gostinskem lokalu v Mariboru kršil javni red. »Varnostniki so ga večkrat opozorili in zahtevali, da se od tam odstrani, vendar jih ni upošteval. Zato so varnostniki uporabili telesno silo in ga odstranili ter obvestili policijo. Tudi po prihodu policistov v gostinski lokal se opisani, takrat 40-letni Mariborčan ni želel umiriti, temveč je kričal in krilil okoli sebe, zakonitih ukazov policistov, naj s kršitvijo preneha, pa ni upošteval. Zato so tudi policisti uporabili telesno silo in ga pridržali do streznitve,« so pojasnili na PU.

Kršitelju so policisti izrekli globo po zakonih o varstvu javnega reda in miru ter zasebnem varovanju. Na PU Maribor so dodali, da se je kršitelj naslednji dan policistom za svoje ravnanje opravičil.

Grožnja Toplakovega odvetnika

Ker je več virov potrdilo, da je šlo za Jurija Toplaka, ki je bil v času dogodka star 40 let, smo informacijo želeli preveriti tudi pri njem. Toda na naša vprašanja, ali lahko potrdi ali zanika, da ga je zaradi kršenja javnega reda in miru obravnavala policija in ga pridržala do streznitve, ni odgovoril.

Namesto tega je v stik z nami stopil odvetnik Slavko Vesenjak, sicer Toplakov bratranec. Poslal nam je daljši dopis, iz katerega je mogoče razbrati, da je oseba, ki jo je obravnavala policija, res Toplak. Toda hkrati nas je opozoril, da smo njegovi stranki »poslali vprašanja v zvezi s prekrški, ki so zaradi poteka dobe zakonske rehabilitacije izbrisani iz kaznovalnih prekrškovnih evidenc«. Zagrozil nam je, da »javno razkritje prekrškov in z njimi povezanih dogodkov, ki so predmet izbrisa in rehabilitacije, pomeni nezakonit poseg v zasebnost in dostojanstvo osebe, posledično pa povzroči tudi odškodninsko ali kazensko odgovornost, tako za posameznika kot medij, izdajatelja in odgovorno osebo izdajatelja«. 

Integriteta in ugled?

Dogodek je Toplak oktobra 2017 zamolčal tako javnosti kot poslancem državnega zbora, ki so dan pozneje glasovali o njegovi primernosti za pomembno mednarodno funkcijo. Čeprav naj bi se opravičil, od kandidature ni odstopil. Zdaj je znova kandidat za položaj, za katerega sta po zakonodaji pogoja osebna integriteta in ugled. Med integriteto posameznika spadajo tudi iskrenost, poštenost, neomadeževanost in druge vrednote. Ne le, da Toplak dogodka tudi zdaj javno ne obžaluje. Pisanje o njem želi preprečiti, četudi je večinska lastnica Telekoma Slovenije država, zaradi česar ima javnost pravico vedeti, kdo so ljudje, ki nadzorujejo njeno premoženje.

STA
Ker je večinska lastnica Telekoma Slovenije država, ima javnost pravico vedeti, kdo so ljudje, ki nadzorujejo njeno premoženje.

Telekom še trdneje v primež SDS

V vsakem primeru je Toplak kandidat po meri vladajoče stranke, ki ima od zamenjave oblasti v rokah vse vajeti v Telekomu Slovenije. Njegovo upravo od marca vodi Cveto Sršen, nekdanji kandidat vladajoče stranke za župana Krškega. Član uprave, odgovoren za tehnične zadeve, je Mitja Štular, dolgoletni kader SDS in nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Nadzornemu svetu pa predseduje Iztok Černoša, inženir in projektant iz Šoštanja, ki ga je SDS že imenovala v upravo projektnega podjetja 2TDK za gradnjo drugega tira Divača–Koper in nadzorni svet Darsa. Pogodbo o sodelovanju s Telekomom ima tudi Franci Matoz, dolgoletni odvetnik SDS in Janeza Janše.

Ima Janševo podporo 

V zadnjih mesecih je Toplak pomagal SDS tudi pri grobih napadih na ustavne sodnike. Očital jim je, da »v času korone v fotelju dnevne sobe sodijo z miško, odprejo dva spisa, dveh ne odprejo, sodijo pa o vseh štirih«. Po nekaterih informacijah naj bi Toplak stal tudi za pozneje ugaslim profilom na družbenem omrežju Twitter, ki je napadal posamezne sodnike, a tega sam nikoli ni potrdil. Na tem profilu je bilo mogoče prebrati tudi nekatere notranje informacije z ustavnega sodišča. Toplakove očitke ustavnim sodnikom je pozneje javno ponovil predsednik vlade. Janševa vlada je septembra lani Toplaka podprla pri kandidaturi za članstvo v odboru Združenih narodov za pravice invalidov.

Toplak je sicer tesno povezan s Klemnom Jakličem, najljubšim ustavnim sodnikom SDS. Jakličevo odločanje v zadevah, ki jih je v tem času obravnavalo ustavno sodišče, je bilo skoraj vedno enako stališčem stranke. Toplak pa je imel pomembno vlogo pri Jakličevem imenovanju na položaj rednega profesorja. Bil je eden od treh članov komisije na zasebni Fakulteti za pravo in poslovne vede (FPPV), ki je leta 2018 potrdila Jakliča. To je storila, čeprav v javno dostopnih evidencah ni mogoče najti zadostnega števila Jakličevih znanstvenih člankov, ki so pogoj za imenovanje v naziv.

Prijatelj Roka Snežiča

Pred tem sta Toplak in Jaklič sodelovala pri drugih projektih. Skupaj sta napisala knjigo o ameriški ustavi. Ko je Toplak leta 2018 vložil pobudo za oceno ustavnosti zakonov o maturi in osnovni šoli, da bi izvedel podatke o uspešnosti ene od mariborskih gimnazij na maturi, je bil Jaklič v zadevi sodnik poročevalec, torej je vodil postopek. Zakaj ni predlagal izločitve, ni znano.

Toplak je tudi dolgoletni prijatelj Roka Snežiča, Janševega svetovalca, prijatelja in enega največjih zaupnikov, ki ima pod sedanjo vlado velik vpliv na njene kadrovske odločitve. Bil je Snežičev mentor pri doktoratu na evropski pravni fakulteti Nove univerze. Še danes ni uradno znano, ali je razčistila sume, da je Snežičeva doktorska naloga iz leta 2010 plagiat. 

V istem času je Toplak pomagal Snežiču tudi v postopku pred finančno upravo (Furs). Davčni inšpektorji so takrat ugotavljali visok razkorak med prihodki, ki jih je Snežič uradno prijavil, in njegovo osebno porabo. Snežič se je branil, da je ravno v tistem času na veliko posojal denar prijateljem in znancem. Kot dokaz je predložil njihove izjave. Med njimi je bil tudi Toplak, ki se kot edini ni odzval na zahtevo Fursa k dopolnitvi izjav z opisom in podatki ter verodostojnimi dokazili o prejemu in vračilu denarja.