VARČEVANJE

Toliko ima privarčevanega povprečen Slovenec

A.Se.
23. 5. 2021, 10.53
Posodobljeno: 24. 5. 2021, 10.32
Deli članek:

Slovenci veljamo za enega najvarčnejših narodov v Evropi. Govorili smo z Myhajlom Todurovim, finančnim svetovalcem družbe Vzajemci skupina, d. o. o., in odgovornim urednikom spletnega mesta Vzajemci.com, ki nam je povedal, kakšne so naše varčevalne navade in koliko denarja imamo v resnici privarčevanega.

Profimedia
Najdonosnejša oblika varčevanja je varčevanje v delnicah.

Poznamo več vrst varčevanja; od klasičnega nalaganja denarja na varčevalni račun do vlaganja v vzajemne sklade, nepremičnine in delnice. Katera oblika varčevanja je najdonosnejša?

Najdonosnejša oblika varčevanja je nedvomno varčevanje v delnicah. Je pa ta način varčevanja temu primerno najbolj tvegan. S pravim pristopom, daljšo ročnostjo ter ustrezno razpršitvijo tveganje lahko občutno razbijemo. V kolikor ima oseba dovolj časa, lahko tudi periodične padce obrne sebi v prid z dodatnimi nakupi vrednostnih papirjev in tako doseže še boljši rezultat. Pristop k investiranju na borzah bi moral biti podoben pristopu kupovanja v trgovinah: več se kupuje, ko cene padejo, in manj, ko cene zrastejo. Direktna naložba v delnice je sicer naložba, primerna za izkušene vlagatelje, saj se lahko laiki po nepotrebnem zaradi nepozornosti izpostavijo previsokemu tveganju. Za laike je najprimernejša naložba standardnih vzajemnih skladov. Ti imajo namreč ekipo analitikov, ki skrbi za naložbe, prava razmerja med posameznimi naložbami in nadzoruje tveganja. Torej skrbijo za naložbe namesto vlagateljev. Donosnost vzajemnih skladov je praviloma nekoliko nižja od splošnega trga, saj za storitev upravljanja zaračunavajo upravljavsko provizijo, ki pa je že upoštevana v objavljenih donosnostih posameznega investicijskega sklada. Vlagatelji sicer ne bi smeli najprej gledati na najvišjo možno donosnost, temveč da je struktura njihovih prihrankov v obliki, ki čim bolje sledi njihovim finančnim ciljem. In najpomembnejše: več pozornosti bi morali nameniti tveganju. Primer: če nekdo za desetletni cilj varčuje na banki, ustvarja oportunitetno izgubo, saj je banka primerna za kratkoročne cilje. Po drugi strani pa se vlagatelji, ki za cilje, oddaljene eno leto, varčujejo v delnicah, izpostavljajo občutno previsokemu tveganju. Torej je primerna oblika odvisna od ročnosti, ciljev in naklonjenosti tveganju oziroma sposobnosti mirnega spanca ob večjih nihanjih.

Katere oblike se najpogosteje poslužujejo Slovenci?

Slovenci se najpogosteje poslužujemo bančnih produktov, saj so nam blizu in so nam poleg nepremičnin to že v otroštvu vcepili starši. Že pri pregledu podatkov Banke Slovenije je razvidno, da imamo Slovenci na bankah kar 23 milijard evrov. Od tega je okoli tri četrtine na računih, ostalo v depozitih. Za primerjavo, v domačih vzajemnih skladih je skupaj 3,6 milijarde evrov sredstev. Razmerje v razvitih državah pa je bolj uravnoteženo.

Koliko denarja ima po vaši oceni privarčevanega povprečen Slovenec?

Na podlagi znanih podatkov lahko rečemo, da ima povprečen Slovenec približno 35 tisoč evrov finančnega premoženja.

V kakšni meri se Slovenci poslužujejo bolj nekonvencionalnih oblik varčevanja, kot je vlaganje v kriptovalute ali žlahtne kovine?

Vlaganje v kriptovalute je v tem trenutku po svetu posebnost, saj se ga poslužujejo mnogi vlagatelji. Vse je v najlepšem redu, dokler zadeve rastejo. Do težave pa bo prišlo, ko se bo trend obrnil in bodo ljudje ugotovili, da so bila razmerja med posameznimi naložbenimi tipi (delnice, obveznice, denar, kriptovalute, žlahtne kovine) popolnoma neprimerna. V Sloveniji mnogi kupujejo kriptovalute in mnogi imajo fizično zlato. Gre pa za naložbi, ki sta primerni za okoli 10 odstotkov celotnega naložbenega portfelja, če sledimo pravilom ustrezne razpršitve.

Nekaj slovenskih bank je že uvedlo ležarine za visoka stanja na bančnih računih, druge jih napovedujejo. Kako se varčevalci odzivajo na uvedbo?

Varčevalcev ni tako prizadel dodaten strošek, kot jih je prizadela uvedba ležarin, saj številni to zaradi tradicionalne navezanosti na banke dojemajo zelo osebno. Večinoma sicer ni pričakovati večjih premikov sredstev, se bo pa še vedno kar nekaj ljudi odločilo za preoblikovanje strukture prihrankov, saj smo ničelnim obrestnim meram na bankah priča že kar nekaj časa. Prve naložbe, po katerih posežejo vlagatelji, so običajno nepremičnine, nato pa na vrsto pridejo še ostale, kot so tržni vrednostni papirji.

Epidemija covida-19 je imela in še ima velik vpliv na veliko področij naših življenj. Kakšen je njen vpliv na varčevanje slovenskih gospodinjstev?

Epidemija je v lanskem letu močno vplivala na padec potrošnje in po drugi strani na rast stopnje varčevanja gospodinjstev. Kot so ugotovili v zadnjem poročilu Banke Slovenije, se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v letu 2020 povečala kar za 11,7 odstotne točke (na 25 odstotkov). Glavni dejavnik naraščanja stopnje varčevanja gospodinjstev v lanskem letu je bilo tako imenovano prisilno varčevanje, ki je povezano z nezmožnostjo trošenja v času epidemije.