Protikorupcijska komisija je ustavila postopek glede nasprotja interesov pri glasovanju o Alenki Bratušek kot kandidatki za evropsko komisarko leta 2014. To je komisija storila po odločitvi upravnega sodišča, ki je januarja ocenilo, da je postopek z leta 2019 bil nov in ne ponovljen postopek, tega pa ni bilo več mogoče voditi, saj je prišlo do zastaranja po takrat veljavnem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta je določal, da komisija lahko uvede postopek v dveh letih od opravljenih uradnih dejanj. Ker so bila uradna dejanja, v zvezi s katerimi je komisija vodila postopek, izvedena leta 2014, je komisija ustavila postopek, so še navedli v KPK.

KPK je namreč 21. novembra 2019 ugotovila, da se je Bratuškova na seji vlade 31. julija 2014, ko je bila premierka, znašla v konfliktu interesov. Potrjevali so namreč kandidate za evropske komisarje, med katerimi je bila tudi sama. S tem je kršila člena zakona o integriteti, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov, je trdila KPK. Po njeni oceni je s sodelovanjem pri soglasju seznama kandidatov za evropskega komisarja soomogočila pridobitev nepremoženjske koristi tudi sama sebi.

Komisija je trdila, da je nekdanja premierka kršila 38. člen zakona s tem, ko jih do sprejemanja na vladi ni obvestila o nasprotju interesov, v katerem se je znašla, ter 37. člen zakona s tem, ko ni prenehala z delovanjem v tej zadevi, dokler KPK ne bi odločila.