Državni svet je včeraj na izredni seji odločal o predlogu odložilnega veta na novelo zakona o vodah. Seja, ki so jo predvsem zaznamovale tehnične težave ob vključitvah svetnikov prek spleta, je rezultirala v tem, da svetniki zakona niso dali v ponovno odločanje državnem zboru. Veto je podprlo 14, zavrnilo pa 19 svetnikov.

Zadržan državni svet

Državni svet (DS) je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov s 40 člani. Ustava DS daje pravico do zakonodajne pobude, sprejetja mnenja, zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave, zahteve za presojo ustavnosti predpisov, predloga za sprejem avtentične razlage zakona in predvsem pravico do odložilnega veta. Ravno slednja pravica je tista, ki DS daje politično težo. Ker slovenska zakonodaja ne podeljuje moči veta predsedniku republike, kot to velja v nekaterih drugih državah, ima to, sicer omejeno moč državni svet. Kljub kriznim razmeram, ali ravno zaradi njih, je bil v času aktualne vlade odložilni veto izglasovan samo in zgolj enkrat, ko je DS od državnega zbora zahteval, naj še enkrat odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. Ta v ponovnem postopku ni bil sprejet.

voda
Dreamstime
Nevladne organizacije so v zelo kratkem času zbrali preko 40 tisoč podpisov, ki nasprotujejo noveli.

Za primerjavo, v letu 2019, ko je Slovenijo vodila prejšnja vlada, je DS dal veto na deset predlogov zakonov. Lani se je svet, ki mu predseduje podpornik aktualne vlade Alojz Kovšca, v več primerih kar vnaprej odrekel pravici do veta pri protikoronskih paketih (PKP), z namenom, da ti začnejo veljati čim prej. To so storili, četudi so predlagatelji v PKP redno vključevali potaknjence, spremembe zakonodaje, ki jim ni bilo mesta med kriznimi ukrepi.

Zahtevana večina vseh poslancev

Zakonodaja določa, da mora ob morebitnem ponovnem odločanju za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če Ustava RS za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov. V primeru novele zakona o vodah bi to pomenilo 46 glasov, ki jih pa – kot je razkrilo glasovanje o odstavitvi Igorja Zorčiča s čela državnega zbora – Janševa vlada ne more nujno zagotoviti. V glasovanju, ki je potekalo 30. marca, je novelo podprlo 44, nasprotovalo pa ji je 38 poslancev. Javni vik in krik, ki je nastal zatem, in številna mnenja strokovnjakov niso vplivali na mnenje svetnikov. Državljani so v dveh ločenih pobudah zbrali in odgovornim včeraj tudi dostavili več kot 40 tisoč glasov v podporo referendumu o noveli zakona, kar kaže na pomembnost te teme za celotno prebivalstvo. Dejstvo, da se lahko takšni zakoni sprejemajo z navadno večino prisotnih poslancev državnega zbora, bi se tako moralo postaviti pod vprašaj.