Varčevanje na račun otrok

O tem, kako prazen je hladilnik in kako hladen štedilnik, se ne govori

A. Nana Rituper Rodež / Vestnik
23. 3. 2021, 06.40
Posodobljeno: 1. 8. 2023, 08.53
Deli članek:

V začetku šolskega leta je imelo 100 tisoč učencev subvencionirano vsaj malico, skoraj polovica še kosilo in več kot 30 tisoč dijakov vsaj delno subvencijo za malico, v času epidemije pa je večina na to morala pozabiti.

Nataša Juhnov
Lanskega novembra so brezplačne obroke začele zagotavljati občine s šolami, vendar ne vsem šolarjem, ki so bili septembra upravičeni do subvencij za prehrano.

Ker je bilo manj šolajočih se deležnih toplega obroka, kot bi jih bilo sicer, so na šolskem ministrstvu za ta namen v sedmih mesecih porabili manj sredstev od predvidenih.

V Sloveniji imamo v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah dobro organizirano in subvencionirano prehrano, pri čemer se veliko pozornosti nameni temu, da so obroki zdravi in uravnoteženi.

Zaradi zaprtja šol v tem šolskem letu in v prvem valu epidemije so mnogi šolarji ostali brez malice in toplega obroka, prav tako so bili prikrajšani za subvencijo, ki jim jo država nameni za prehrano. Lani novembra so začeli s pomočjo občin in šol zagotavljati brezplačne tople obroke za učence in dijake, vendar ne vsem, ki so bili septembra upravičeni do subvencij za prehrano, ampak le iz tistih družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 382,82 evra.

Starše iz socialno ogroženih družin in še bolj družin z več otroki, ki so morali dnevno poskrbeti za vse obroke otrok, je to pahnilo v še večjo revščino, če pri tem sploh ne odpiramo vprašanja, kaj to pomeni za starše, ki so hkrati hodili v službo ali delali od doma. Da bi prikazali, kaj to pomeni s finančnega vidika, smo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poslali nekaj vprašanj. Med drugim nas je zanimalo, koliko učencem in dijakom je bila odobrena subvencija za malico oziroma kosilo v šolskem letu 2020/21 s 1. septembrom in koliko sredstev je bilo za subvencije skupaj namenjenih v času, ko so bili še v šoli.

SKORAJ ŠTIRI MILIJONE ZA HRANO

Kot so nam odgovorili na ministrstvu, je bila v osnovnih šolah septembra 2020 subvencionirana malica odobrena 99.850 učencem, subvencionirano kosilo pa 45.138 učencem. Za subvencionirano prehrano učencev, tako malic kot kosil, je bilo septembra skupaj izplačanih nekaj več kot 3,8 milijona evrov. Po slovenskih srednjih šolah je subvencijo za malico po ceni 2,42 evra v septembru imelo 31.642 dijakov, od tega 100-odstotno subvencijo 16.841 dijakov, 70-odstotno 8321 in 40-odstotno 6840 dijakov. Za subvencije dijakom je bilo prvi mesec šolanja izplačanih 983 tisoč evrov. V taki oziroma podobni vrednosti, zaradi počitnic in odsotnosti otrok sicer nekaj manj, bi za to morali sredstva namenjati tudi v nadaljnjih mesecih šolanja otrok. Pa ni bilo tako.

IZVISELI SO

Ker se je oktobra začelo šolanje na daljavo, so učenci in dijaki spet ostali doma in brez toplega obroka. Z 9. novembrom so omogočili dostavo oziroma prevzem malic za učence in dijake iz ranljivih skupin. Glede na podatke šolskega ministrstva se je za izkoriščenje možnosti brezplačnega toplega obroka na državni ravni, takoj ko je bilo mogoče, odločilo 19.960 učencev in 2138 dijakov, decembra pa nekaj več, natančneje 20.295 učencev in 2351 dijakov. Sredstva za ta namen so novembra znašala 421 tisoč evrov in decembra za tri tedne 514.419 evrov.

Vzemimo pod drobnogled Pomurje, za katero nam z ministrstva niso sporočili konkretnih podatkov, za boljše razumevanje pa zapišimo, da ima na ljutomerski gimnaziji na primer več kot polovica od 564 dijakov odobreno v celoti ali delno subvencijo za toplo malico. Podobno je tudi na drugih pomurskih šolah.

KAR SO IMELI DOMA 

Suzana Deutsch, namestnica poveljnika štaba civilne zaščite v občini Moravske Toplice in ravnateljica OŠ Fokovci, pravi, da večjega odziva na brezplačne tople obroke, ki so jih kuhali na fokovski šoli za učence in dijake, ni bilo. Skupaj jih je bilo le 10, čeprav ima slaba polovica učencev subvencionirano malico in četrtina tudi kosilo. »V družinah na podeželju si doma sami pridelajo hrano, imajo svoj vrt in lahko poskrbijo za ozimnico.«

KAKO REŠUJEJO TEŽAVE

Prostovoljka Joža Bencak, ki deluje v krajevnem odboru Rdečega križa Krog in ima ob svojem delu na terenu več stika z družinami, nam pove, da so letos razdelili več paketov s prehranskimi izdelki kot sicer. »Kaj točno se dogaja v času epidemije po domovih in v družinah, koliko se je revščina poglobila in koliko so prikrajšani, ne morem povedati. Ker je bilo treba v tem času držati distanco, smo pakete družinam predali, z njim izmenjali le nekaj besed, kaj več pa v bežnem stiku tudi ne moreš zaznati. Starši o tem niso govorili in težave rešujejo po svojih zmožnostih, gotovo pa jim v tej situaciji ni bilo enostavno. Pa tudi otrokom ne.«

STISKE SE SKRIVAJO

Zaradi šolanja na daljavo je bilo torej precej manj učencev oziroma dijakov deležnih toplega obroka, kot bi jih bilo sicer, kar pomeni, da so na šolskem ministrstvu za ta namen v sedmih mesecih porabili manj sredstev od predvidenih. Nekatere družine, ki imajo po dva otroka in več, pa so bile toliko bolj prikrajšane. Starši so situacijo reševali po svojih zmožnostih, gre pa za občutljivo temo, saj se o tem, kako prazen je hladilnik in kako hladen štedilnik, ne govori. Danes sicer ne moremo govoriti o lakoti, revščina se v današnjem času kaže drugače, v uživanju manj kakovostne hrane, ki sicer nasiti, a slabo vpliva na zdravje in razvoj.