predlog ustavne obtožbe proti janši že spisan

Marjan Šarec: »Vlada lahko pade le, če bi kateri izmed poslancev našel svojo vest«

Mihael Korsika
20. 3. 2021, 19.00
Posodobljeno: 20. 3. 2021, 20.04
Deli članek:

»Opozicija sodeluje ves čas. To so pokazala tudi glasovanja. Ali se imenuje KUL ali se ne imenuje KUL, je praktično nepomembno,« je v pogovoru za Novice Svet24 ocenil predsednik opozicijske LMŠ Marjan Šarec. Ob tem razkriva, da se tudi LMŠ intenzivno pripravlja na volitve, ali bodo te predčasne, pa ne želi ugibati.

Luka Švigelj
Prvak LMŠ pravi, da ni pomembno, koliko je naročenih cepiv, temveč kaj bomo zares dobili in predvsem kdaj.

Vlada Janeza Janše je pred kratkim praznovala prvo obletnico. Kaj vas je najbolj presenetilo v tem času?

 Šarec je danes v tvitu zapisal, da je predlog ustavne obtožbe predsednika vlade že spisan in da ima tri sklope: opustitev dolžnega ravnanja pri nakupu cepiv, uničevanje STA in poseganje v tožilstvo.

Pri tej vladi je težko govoriti o kakšnih presenečenjih. V LMŠ smo se ves čas zavedali, kaj pomeni politika SDS, zato smo se leta 2018, kot druga največja parlamentarna stranka, tudi tako potrudili, da smo sestavili svojo manjšinsko vlado. Vedeli smo, da če se bi sestavila zdajšnja vlada, bi že takrat imeli takšno stanje. Če leta 2018 ljudje morda niso čisto dobro razumeli, zakaj nismo šli v koalicijo s SDS, je danes vsaj tistim, ki bolj pozorno spremljajo politično dogajanje, to popolnoma jasno. Proces orbanizacije bi imel možnost, da v Sloveniji uspe, zdaj pa te možnosti ni in je ne bo, čeprav Janez Janša prav s tem namenom uničuje državo.

Od prvega dne njegove vlade spremljamo sesuvanje vseh institucij države – od policije, ustavnega in računskega sodišča do Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ni problem, da se zamenjuje dobre ljudi z dobrimi, ampak mi spremljamo imenovanje strankarskih ljudi brez kompetenc na odgovorne funkcije v državi. Tudi zato je Janez Janša popolnoma zavozil epidemijo v drugem valu.
Stroka z gospo Logar na čelu, zdaj novo vodjo vladne svetovalne skupine za covid, se trudi, ne glede na to, da jo je določila ta vlada. A če ljudje ne zaupajo vladi, so tudi ukrepi zaman.

Ob tem moram opozoriti, da nas vlada in koalicija nenehno obtožujeta, nam pripisujeta nasprotovanje ukrepom za preprečevanje širjenja virusa. Tega ne delamo in ukrepom ne nasprotujemo, saj jih tudi sami spoštujemo. Mi nasprotujemo vladnim ravnanjem, ki nimajo nobene povezave z epidemijo. To je glavni problem in naš glavni očitek.

To smo videli tudi pri cepivih. Jelka Godec, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade,  pravi, da je naročenih 1,8 milijona odmerkov cepiv, minister za obrambo Matej Tonin pravi, da jih je naročenih sedem milijonov, Janša je tudi povedal neko številko, tako da praktično ne vemo, koliko cepiv je naročenih.
A ni pomembna količina, temveč kaj bomo zares dobili in predvsem kdaj. Glede na to, da država ni izkoristila dodatne možnosti, ki ji je bila na voljo, vidimo, kje smo. Če strnem odgovor na vaše vprašanje: pri tej vladi nas nič več ne more presenetiti.

Do volitev je še dobro leto. Menite, da bomo imeli znova predčasne volitve?

Ne želimo špekulirati, ali bodo predčasne volitve ali ne. Zavedamo se dejstva, da tudi če bodo redne volitve, je to zelo blizu. Mandat se je prevesil v ciljno ravnino, volitve bodo kmalu.

Vlada ima formalno 41 glasov, neformalno jih ima več. Tu se lahko celo strinjam z Janezom Janšo, da je pomembno, koliko imaš glasov v parlamentu. Njega podpira nekaj brezhrbteničarjev, ki bi se spajdašili s samim hudičem, samo da ne bi bilo predčasnih volitev, ker to pomeni toliko manj plač, in ta vlada lahko pade le, če bi kateri izmed poslancev našel svojo vest.

Katere poslance imate v mislih?

Nobenega ne bom eksplicitno poimenoval. Vsak pri sebi ve, kdo podpira vlado in njena ravnanja, in zato pravim, da je to vprašanje vesti. Za vsako ceno iti ali podpirati neko vlado –to ne gre. Politika je namreč stvar dogovora, kompromisa in dialoga, a le do neke meje. Človek mora imeti tudi nekaj dostojanstva in mora vedeti, do kakšne mere se je pripravljen ponižati.

Kmalu po začetku mandata vlade so se pojavili sumi nepravilnosti pri nabavah zaščitne opreme. Računsko sodišče je to zdaj tudi potrdilo v končnem poročilu. Kako komentirati njihove ugotovitve?

Računsko sodišče je v Sloveniji neodvisna institucija. Ne nazadnje smo tudi v LMŠ že plačali kakšno globo zaradi volilne kampanje oziroma smo dobili kakšno mnenje s pridržkom, tako da verjamem, da računsko sodišče dela neodvisno in samostojno. Vedno smo spoštovali njegove odločitve. Kadar je bilo treba, smo tudi izvedli ukrepe (govorim kot stranka), ki so nam jih naložili.
Nimam razloga, da poročilu, ki je zdaj javno in so ga poskušali že vnaprej diskreditirati tisti, ki so v njem izpostavljeni v negativnem smislu oziroma katerih delo je prepoznano kot neučinkovito, ne bi zaupal. Ne nazadnje je na začetku poročila z nekaj besedami omenjena tudi naša vlada, pa mi na misel ne pride, da bi diskreditiral predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela ali kogarkoli drugega, in tudi nimam razlogov, da ne bi zaupal ugotovitvam poročila.

Tam je napisano, ker je napisano. Kot politik nisem tisti, ki bo ocenjeval pravilnost ali nepravilnost revizije. Dejstvo pa je, da v normalni državi takšne vlade že zdavnaj ne bi bilo več. Jaz oziroma mi smo v svoji vladi pokazali, kakšne standarde imamo in zaradi kakšnih napak so ljudje odhajali. Spomnimo se našega poslanca, ki je odstopil zaradi sendviča. Tukaj je pa drugače. Bolj ko si sporen, več je možnosti, da ostaneš na položaju.

Pred dvema dnevoma je v javnost prišla nova informacija, da Slovenija ni izkoristila vseh možnosti pri nabavi cepiv, medtem ko premier zdaj v EU zahteva pravičnejšo razdelitev cepiv. Vaš komentar?

Dejstvo je, da ta novica niti ni tako nova. Že v prvi polovici januarja je Der Spiegel pisal o teh zadevah. Takrat je Roman Jerala s Kemijskega inštituta na twitterju povprašal, ali je to res, in predsednik vlade mu je s tvitom odgovoril, da to ne drži. Da so cepiva nabavljena in da je vse v redu.

Danes je dejanski epilog javen in zdaj poznamo resnico. Kar sta naročila predsednik vlade oziroma vlada, sta naročila dodatno. Se pravi, ko je Janša videl, da je naredil napako in so zadevo izpustili iz rok, so hitro naročili dodatna cepiva. A je bistvena razlika, da bodo ta cepiva prispela jeseni. Če bi takrat naročili 500.000 cepiv, ko so bila na voljo, bi jih dobili nekje do junija, kar pomeni, da bi se 250.000 ljudi cepilo prej. Posledično bi bilo manj gospodarske škode in osebnih tragedij.

Glede na ceno Pfizerjevega cepiva (12 evrov) in cepiva AstraZenece (1,75 evra), se lahko vprašamo, ali je vlada špekulirala s ceno, češ, saj za rajo je dobro cepivo AstraZenece, po toliko nižji ceni, ali pa so dejansko zadevo izpustili iz rok in Janša ni odreagiral, ker je imel ogromno dela s tvitanjem. Spomnimo se, da je tvital o Slovenski tiskovni agenciji, prepiral se je z vsemi mogočimi ljudmi na svetu, in tako je verjetno, da do naročila ni prišlo.

Cepivo, ki ga ni, pa pomeni grožnjo zdravju. Vlada ves čas vodi kampanje, kako edino precepljenost omogoči uspešen boj z virusom. To je sicer res, kar tudi podpiramo, in se bodo tudi vsi cepili takoj, ko bo možno, a s cepivom, ki ga ni, se pač ne moreš cepiti.
Zato obstaja še tretje ugibanje: ali morda obstaja želja, da se epidemija podaljšuje v nedogled, ker se vlada boji zbiranj in shodov. In zdaj je prav groteskno, da je omogočila shode oziroma protest do deset ljudi.
Prepričan sem, da če ne bi bilo omejitev zbiranja, bi že danes imeli vstaje, kot smo jih imeli leta 2012. Danes bi imeli proteste v neki drugi obliki. Kdaj je bil v samostojni Sloveniji aktiviran vodni top? Takrat, ko je bil na oblasti Janez Janša.

Zaradi zapleta pri naročanju cepiv ste napovedali ustavno obtožbo. Jo bo vložila LMŠ ali boste k podpisu povabili tudi druge opozicijske stranke?

Za vložitev ustavne obtožbe zoper predsednika republike zaradi kršitve ustave in hujše kršitve zakonov je potrebno 30 podpisov poslancev, za ustavno obtožbo predsednika vlade zaradi kršitev ustave in zakonov pa jih je potrebnih deset. Mi jih imamo 14, tako da vršimo vlogo opozicije, kar je naša naloga in dolžnost, zato smo tudi napovedali, da je ustavna obtožba v tem primeru primerno orožje.
Vem, da nam nekateri očitajo soliranje, drugi nam očitajo, da ustavna obtožba ni smiselna, ker nimamo dovolj glasov za njeno izglasovanje, ampak tukaj smo spet pri vprašanju vesti. Ko bo tega mandata konec, se bo vsak od nas vprašal, ali sem storil dovolj za zaustavitev spornih praks, ki se pri tej vladi dogajajo na dnevni ravni.
Zato je prav ter tudi naša pravica in dolžnost, da izkoristimo vsa orodja, ki so nam kot opoziciji na voljo. Kakšen bo rezultat v državnem zboru, ko se bo o tem glasovalo, naj se pa vpraša vsak sam. Tisti, ki bo glasoval.

Kdaj načrtujete vložitev predloga?

Čim prej. Kršitev ustave in zakonov te vlade je veliko, tako da bodo v naši ustavni obtožbi poleg omenjenega tudi brezsramen napad na STA in na tožilstvo ter vladne zlorabe pri nabavi zaščitne opreme. Številni sicer ne vedo čisto natanko, kakšen je postopek. Na seji državnega zbora se bo glasovalo o predlogu. Če bo ta dobil 46 glasov ali več podpore, potem gre pobuda za ustavno obtožbo na ustavno sodišče.

Očitajo nam tudi, da je neprimerno, da v času epidemije rušimo vlado. Naj spomnim, Janez Janša je ustavno obtožbo vložil skorajda proti vsakemu predsedniku vlade, in to iz ideoloških razlogov. Mi jo vlagamo v imenu zaščite ljudi in skrbi za javno zdravje. To je bistvena razlika.

Luka Švigelj
Marjan Šarec pravi, da kot politik ni tisti, ki bo ocenjeval pravilnost ali nepravilnost revizije računskega sodišča.

LMŠ, kot največja opozicijska stranka, še vedno vztraja pri neudeležbi na pogovorih pri predsedniku republike. Kaj bi moral Borut Pahor narediti, da bi se sestanka udeležili?

Tukaj gre za vprašanje dojemanja trenutne situacije v Sloveniji. Predsedniku republike sem lepo povedal, da bi bili v normalnih razmerah takšni sestanki dobrodošli, ne pa v razmerah, ko koalicija na sejah državnega zbora ob obravnavi protikoronskih paketov ni podprla niti enega predloga opozicije. Toliko o ponujeni roki sodelovanja, to sodelovanje se kaže z dejanji v državnem zboru, in ne z golimi besedami na Brdu.

Ko Janša obračunava z mediji, ko se ukvarja z vsem mogočim, le z epidemijo ne. Ko so celo poletje spali in jih je nato drugi val epidemije presenetil. To mi je najbolj fascinantno.

Lani tak čas so trdili, da bi morali leta 2015, šest let nazaj, vedeti, da bo prišel virus, in že vnaprej vse preprečiti. Pa nismo vedeli takrat res ničesar, ne mi, ne Evropa, ne preostali svet. In potem se sklicujejo na Svetovno zdravstveno organizacijo, ki so jo pred enim letom celo obtožili, da je neučinkovita in si zasluži obsodbo. Takrat naj bi mi vse vedeli, glede svojega ravnanja v drugem valu epidemije, ko je bilo vmes pet mesecev časa – seveda še danes ne vemo vsega, a vendarle vemo bistveno, bistveno več kot pred prvim valom –, se pa sprenevedajo. Da ne vedo, da nimajo priročnika in se vsak dan na novo učijo. Skratka, zaspali so, žrtve so zgovorne, tudi ravnanje ob epidemiji, ko se vlada ukvarja z vsem mogočim. Zdaj so začutili, da niso uspešni, in bi se želeli pogovarjali. Za mizo želijo dobiti vse, tudi opozicijo, zato da bo Janez Janša na predvolilnem soočenju, ko se mu bo kaj očitalo, lahko rekel: saj ste bili vi tudi zraven. Zato morda ni najboljše, da se del opozicije udeležuje teh srečanj, vendar se vsaka stranka sama odloča, kako bo ravnala.

V LMŠ smo sklicali odbor za zdravstvo, na katerega smo povabili vse vrste strokovnjakov in politike, da povedo, kje smo z epidemijo. Mesto za tovrstne razprave je državni zbor, pred očmi javnosti, ne pa zaprte sobane elitnega Brda. In s tem bomo nadaljevali tudi v prihajajočih mesecih. Na odboru bomo od vlade zahtevali redno poročanje o stanju epidemije.

Mi smo suverena stranka in suverena stranka bo o svoji politiki odločala suvereno. Politika Boruta Pahorja je guncanje na igralih, ki so za otroke zaprta zaradi strahu pred epidemijo, in izdelovanje sneženih mož, medtem ko se teptajo mediji in se kršijo človekove pravice. In njegova politika je tudi molk o vsem pomembnem in družbeno relevantnem.

Sestankov se tudi v prihodnje ne mislite udeleževati?

Predsednik republike si ne sme privoščiti, da je tiho ob vseh teh ravnanjih. Kot zvesti sodelavec predsednika vlade, verjetno tudi na njegovo pobudo, nato skliče neki vrh. Kvazi spravni vrh, ker bi nas radi posedli za mizo, da bomo vsi poslušali predavanja, in na koncu bodo rekli, saj ste bili tudi vi zraven.

Ne, naša stranka soodgovornosti za stanje v državi ne bo prevzemala. Zlasti ne v luči obtožb, ki so bile izrečene na začetku mandata, ko so mi v vladnem poročilu očitali nevestno delo v službi zgolj zaradi tega, ker nisem po mnenju koalicije vzpostavil karantene za tiste, ki so prišli iz Italije.

Obnašajo se kot tisti, ki je vodil vojno, zasedel neko ozemlje, potem bi se pa pogovarjal, da bi s tem dobil pokritje za svoja ravnanja in rekel, saj je vse v redu. Takšne politike se naša stranka ne bo šla in predsedniku republike sem tudi povedal, da se bova pogovarjala, ko bo vzpostavljena nova vlada, takšna ali drugačna.

Če se dotakneva še medijev ... Pritisk na Slovensko tiskovno agencijo se stopnjuje. Tega ni mogel preprečiti niti sedmi protikoronski zakon.

Sami ste navedli en razlog, zakaj težko sedimo za isto mizo in dajemo alibi temu početju. Če je vnajprej, v zakonu o STA in nato še v protikoronskemu zakonu, točno zapisano, da vlada mora financirati STA, a nato krši oba zakona in agencije ne financira ... kaj je to drugega kot zrelo za ustavno obtožbo?
Si predstavljate, da bi se na primer predsednik Francije Emmanuel Macron spomnil, da je treba njihovo tiskovno agencijo uničiti, in je ne bi financiral? Veste, v drugih državah vlade rešujejo koronakrizo. To je naš očitek. Rešujejo koronakrizo, zlasti in zgolj to. Pri nas pa je predsednik vlade pet ur na dan na twitterju in obračunava s celim svetom ter še s sabo včasih. Še med seboj niso usklajeni.

Tako ne moreš uspešno reševati krize. STA bo praznovala 30. obletnico. STA je bila ustanovljena zato, da se je začelo poročanje, ki je bilo Sloveniji v prid, prej smo imeli beograjski Tanjug. Žalostno je, da tisti, ki je leta 1991 soustvarjal to državo, ki je bil minister za obrambo, po 30 letih, ko je spet na oblasti, to isto STA uničuje. Motive za to poznamo, kajne?

Del aktualne vlade je tudi Jelko Kacin, ki je bil leta 1991 minister za informiranje, pod okriljem katerega je nastala STA.

Gospod Kacin in gospod Janša vsak dan na vladnem twitterju opevata preteklost. Vsak dan lahko preberemo kaj o dogodkih tistih dni. Zlezejo naj iz te globoke preteklosti, ker nimam nič manj rad te države – resda nisem bil osebno vpleten, ker sem bil pač star deset let. Do kdaj še bomo poslušali obujanje, kako smo leta 1991 stopili skupaj. Ja, narod je verjel v idejo samostojne Slovenije in jo podprl, zato smo postali samostojni. Danes narod ne verjame v to vlado. To je bistvena razlika, pa lahko oni obujajo, kar hočejo.

STA se je rodila v ognju boja za samostojno Slovenijo. Za 30. obletnico, za rojstni dan, jo bodo pa uničili. To je približno tako, kot da bi prišel k nekomu na praznovanje 50. rojstnega dneva in bi ga v gostilni napadel z nožem.

Eden izmed glavnih argumentov proti direktorju Bojanu Veselinoviču je, da je leta 2009 razrešil in odpustil odgovornega uradnika Boruta Meška. Leta 2012, ko je bila na oblasti SDS, vlade to ni motilo.

Pri tej vladi je vse skregano z logiko. Dnevno spremljamo poskus prikazovanja zgodovine na njim všečen način. Mi pa smo osredotočeni v prihodnost. Tudi če bi neki direktor nekoga odpustil, ali je zato treba uničiti agencijo? Če je Veselinovič ravnal napak, za to obstajajo druge poti, ne pa da se uničuje dete osamosvojitve, kar je STA bila. Napada se tudi RTV in druge medije, to je resnično skregano z vsako logiko.

Za zaključek spregovoriva še o projektu Koalicije ustavnega loka; še obstaja ali ne več?

Za zaključek se ne bi toliko ukvarjal s KUL, saj smo se z njo že veliko ukvarjali, povedali smo praktično vse. Opozicija sodeluje ves čas. To so pokazala tudi glasovanja. Ali se imenuje KUL ali ne, je praktično nepomembno. Dejstvo je, da je imela naša manjšinska vlada visoke standarde. Pokazali smo, da znamo in zmoremo, ne glede na to, da smo se vsak dan ukvarjali s tem, ali imamo dovolj glasov. Dosegli smo davčno razbremenitev regresa, oziroma nekateri pravijo – 13. plačo. Potem smo dosegli brezplačni prevoz za upokojence, zvišali smo minimalno plačo in zaprli pogajanja s sindikati, zato so ljudje dobili višje plače. Delali smo dobro in gospodarno. V državni blagajni smo pustili dovolj denarja, nismo se zadolževali za tekoče poslovanje, temveč smo prvič v zgodovini pustili celo presežek.

Politiko, ki smo jo pokazali v letu in pol, v naši stranki nameravamo nadaljevati tudi po volitvah, če nam bodo ljudje namenili svoj glas. LMŠ se intenzivno pripravlja na volitve, evidentiramo kandidate za volitve v državni zbor, program je v zaključni fazi. Začeli smo s serijo okroglih miz, na katerih bomo poskušali orisati sedanje stanje ter poiskati rešitve in predloge, kako naprej. Vse dobre ideje bomo vključili tudi v svoj program.

Če nam bodo ljudje na volitvah namenili več glasov kot leta 2018, ko smo dobili samo 13 poslancev in poskušali s to številko voditi vlado, bomo poskušali uresničiti vse točke svojega programa in delati tako, kot so nas videli ljudje delati, ko smo vodili vlado.

Torej, bil je mir, ni bilo nobenih pretresov, veliko nemira pa se ustvari umetno. Covid je za vlado velikokrat le izgovor. Mi želimo pripraviti strategijo za čas po covidu in predvsem želimo normalno komunicirati z ljudmi. Z opozicijo pa sodelovati tako kot doslej. Vsak je svoja stranka, vsak ima svoje videnje prihodnosti, imamo dve levi in dve sredinski stranki, in  prepričan sem, da bo po volitvah ta blok imel vlado. Tako kot smo že leta 2018 skupno dobili 54 poslancev. To je bistvo. Ukvarjanje s filozofskimi razpravami in disertacijami pa prepuščam drugim.