poslabšanje zdravja

Pritisk na zdravstveni sistem ne bo poniknil s koncem epidemije, na vrsto pridejo kronični bolniki

B.K.
16. 3. 2021, 12.35
Posodobljeno: 16. 3. 2021, 12.36
Deli članek:

Sedmi val raziskave o vplivu pandemije na življenje ljudi v Sloveniji kaže, da smo med najhujšimi meseci slabše skrbeli za svoje zdravje.

STA
Fotografija je simbolična.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci dejala Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), tudi sedma edicija raziskave ugotavlja, da velika večina ljudi še vedno upošteva predpisane ukrepe in priporočila za zamejevanje širjenja koronavirusa. Najvče vprašanih še vedno uporablja zaščitno masko, takšnih je kar 91 odstotkov anketirancev. Približno isti odstotek se jih tudi izogiba obiskovanju starejših in ranljivešjih, ustrezno telesno razdaljo drži približno 85 odstotkov anketirancev.

Pozna pa seže svojevrstna utrujenost od omejevalnih ukrepov, k čemur priča slabši rezultat upoštevanja izogibanja druženju. Temu se zdaj izogiba 75 odstotkov vprašanih, še prejšnji mesec pa je takšnih bilo 87 odstotkov.

Slabe napovedi za kronične bolnike

Nataša Juhnov
Ada Hočevar Grom

Sicer pa so najbolj zaskrbljujoči rezultati tisti, ki se tičejo zdravja. Kar 41 odstotkov kroničnih bolnikov se je namreč izogibalo obisku zdravnika. To bo po besedaj Hočevar Gromove imelo negativne posledice za zdravstveni sistem. Ta bo v prihodnjih mesecih ostal obremenjen, saj bodo pomoč iskali mnogi kronični bolniki, ki svojih bolezni v epidemičnem obdobju niso zdravili. zato stroka pričakuje povečanje deleža nenalezljivih kroničnih bolezni.

Opazen pa je tudi upad pri telesni pripravljenosti in skrbi za zdravje. Skoraj 40 odstotkov vprašanih je bilo v preteklih tednih manj aktivnih kot pred epidemijo, 18 odstotkov jih je jedlo več nezdrave hrane, 16 odstotkov jih je več kadilo, 10 odstotkov pa pilo več alkohola. 27 odstotkom vprašanih se je povečala telesna teža, 14 odstotkov jih je razvilo nekontrolirano uživanje večje količine hrane. Ob tem je kar 37 odstotkov vprašanih, v skrbi za lastno zdravje, povečalo vnos prehranskih dopolnil.

Posledice pandemije bodo dolgotrajne in daljnosežne

"Vsi ti izsledki kažejo, da se bomo v prihodnjih mesecih srečali z dolgotrajnimi posledicami pandemije," je poudarila Hočevar Gromova. Pandemija je nedvomno imela velik vpliv na prebivalce, ta pa se bo po njenih besedah v prihodnje videl predvsem pri povečevanju razlik med prebivalci in povečanem pritisku na naš javni zdravstveni sistem.