VELEDOSEŽKI

Poglejte, kako brez sramu se hvali vlada

Ž.K.
11. 3. 2021, 18.00
Posodobljeno: 12. 3. 2021, 18.03
Deli članek:

Naloga vlade je, da skrbi za dobrobit ljudi, ki so ji zaupali upravljanje države. Čeprav sta Janez Janša in njegova ekipa deležna številnih kritik, menita, da delata tako dobro, da se lahko s tem hvalita pred širnim svetom.

STA
Janša je prepričan, da je aktualna vlada naredila bistveno več od prejšnje.

Twitter račun naše vlade je te dni poln objav, v katerih se upravljalci naše države hvalijo s svojimi »dosežki«. Očitno menijo, da ljudje ne vemo dobro, kaj in kako delajo, zato nas opominjajo na vse, kar so naredili za nas. Izpostavljamo nekaj objav, ki si zagotovo zaslužijo malce širši kontekst in komentar. Ob tem želimo izpostaviti, da seveda ni vse, kar je ta vlada naredila, slabo. V prvem valu se je z epidemijo spopadla učinkovito in številni sprejeti ukrepi v paketih protikoronske pomoči so nam omogočili, da je življenje kljub epidemiji potekalo relativno normalno. 

Nabava zaščitne opreme 

Tudi tokrat vlada ni izpustila možnosti, da lahko prikaže svoje videnje dogodkov ob prevzemu oblasti. Za pomanjkanje zaščitne opreme marca je okrivila Marjana Šarca, pozabila pa povedati, da je bil za nabavo in polnjenje skladišč odgovoren zdajšnji in takratni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. O tem, koliko so »dobri ljudje«, ki so nam pomagali dobaviti zaščitno opremo, zaslužili, vlada seveda ne govori, o kakovosti in stanju opreme tudi ne.

twitter
Nabava zaščitne opreme.

Krizni dodatki za zdravstvene delavce

Res je, da so zdravniki zasluženo dobili plačano dodatno vloženo delo, a ob tem se je vedno znova pozabljalo na ostalo zdravstveno osebje, ki je in še vedno pregoreva ob dodatnih obremenitvah. Spomnimo le, kako se je zataknilo pri izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za posebne obremenitve. Da so zaposleni v zdravstvu, če se s koronavirusom okužijo na delovnem mestu, upravičeni do stoodstotnega bolniškega nadomestila, pa je vlada določila šele decembra lani v PKP 7.

twitter
Krizni dodatki za zdravstvene delavce.

(Ne)kulturni proračun

Vlada se je že večkrat pohvalila, da je za leto 2021 sprejela rekorden proračun za kulturo, čeprav je bila deležna številnih opozoril, da ni tako. Na ministrstvu za kulturo vztrajajo, da sta proračuna ministrstva za leti 2021 in 2022 res rekordna. Za leto 2021 je predvidenih 237,9 milijone evrov, za leto 2022 pa 229,6 milijona evrov. Medtem ko je rebalans proračuna ministrstva za kulturo za leto 2019 znašal 193,3 milijona evrov. Na ministra Vaska Simonitija letijo kritike, da ima sramoten odnos ministra Simonitija do kulturnih delavcev,  da blokira sredstva za filmske projekte in nelegalno ravna pri obravnavi statusov samostojnih kulturnih delavcev. Na ministrstvu na to odgovarjajo, da se je število samozaposlenih delavcev v kulturi v času trajanja mandata kljub epidemiji povečalo za 500, za 500.000 evrov so se povečala tudi sredstva namenjena samozaposlenim, hkrati pa so bili samozaposleni delavci v kulturi deležni interventnih sredstev, ki so vključevali poravnavo prispevkov za socialno varnost in temeljni mesečni dohodek v višini 700 evrov.

twitter
(Ne)kulturni proračun.

Zagotovitev računalniške opreme

Številke, s katerimi se hvali vlada, seveda ne povedo vsega. Ko se je poslanka SDS Mojca Škrinjar pohvalila, da vlada zagotavlja vsem učencem potrebno opremo za šolanje od doma, je završalo. V društvu Duh časa so več mesecev neutrudno iskali in popravljali stare računalnike ter jih pošiljali po vsej Sloveniji, da so učencem zagotovili tisto, česar vlada ni. Jože Volf, prostovoljec, ki je samoiniciativno našel in usposobil več deset računalnikov, je v pogovoru za naš časnik pojasnil, da od vlade ni dobil niti osnovnih specifikacij, po katerih bi lahko sestavljal računalnike, ki so jih potrebovali večinoma v socialno ogroženih družinah. Ne rečemo, da se vlada ni trudila, a prostora za napredek in izboljšanje je še veliko in bolj bi bilo, če bi se hvalila po opravljenem delu.

twitter
Zagotovitev računalniške opreme.

Odnos do tožilcev

Vlada se hvali s spremembami zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi tožilcem omogočal lažje in učinkovitejše delo, hkrati se več mesecev zadržuje imenovanje novih tožilcev, saj vladi predlagane osebe niso pogodu. Vlada se neposredno v imenovanje tožilcev ne bi smela vtikati in bi morala kandidate le potrditi, a se zna temu spretno izogibati, ko te točke sploh ne uvrsti na dnevni red svojih sej. Omenjena točka povzroča sive lase tudi koalicijski partnerici SMC, katere poslanci so vedno bolj glasni zaradi vmešavanja vlade v tožilstvo.

twitter
Odnos do tožilcev.

Črpanje sredstev EU

Vlada se ne pozabi pohvaliti tudi s tem, da so po zaslugi infrastrukturnih projektov v zadnjem letu uspeli počrpati kar 93 odstotkov sredstev EU. »Leta 2016 je bila realizacija črpanja sredstev EU glede na proračun 71-odstotna, leta 2017 66-odstotna, leta 2018 komaj 55-odstotna, leta 2019 73-odstotna, kar je 20 odstotkov manj od učinkovitosti zdajšnje vlade,« so še zapisali. Da se infrastrukturne projekte, na podlagi katerih se sredstva črpa, pripravlja več let, so seveda pozabili omeniti, tako kot tiste, ki so jih zares pripravili.

twitter
Črpanje sredstev EU.