Lepše vreme je ljudem dalo vzpodbude za sprehode v naravo, marsikateremu od njih družbo dela tudi štirinožec. Dovzetni za raziskovanje in s smrčki pogostokrat pri tleh so psi kaj lahko nič hudega sluteča žrtev pinijevega sprevodnega prelca, ki s svojo formacijo zlahka pritegne pozornost nadobudne živali. Odrasli predstavniki sicer merijo »le« štiri centimetre, njihove glave in hrbti so rdeči, trebušni predeli zelenkasti, a se gibajo v dolgih sprevodih. Na pinijevega prelca je mogoče najpogosteje naleteti v borovih gozdovih, kjer običajno gnezdijo v rogovilah in na deblih, a opažanja njegovih sprevodov prihajajo iz praktično vse države; njegov bratranec, hrastov sprevodni prelec, pa najraje napada starejše hraste.

pinijev-sprevodni-prelec
Profimedia
Njihova formacija zlahka pritegne pogled.

Včasih pozneje, zdaj prej

Pinijev sprevodni prelec je v Sloveniji še do nedavnega pojavljal marca ali aprila, v zadnjih letih pa se razživijo že februarja. Gosenice torej zavzamejo značilno formacijo, se ena po ena spustijo na tla in se zabubijo v zemlji. Iz njih se razvije metulj oziroma debela vešča, ki nato poleti ustvari gnezdo na drevesnih vejah in izleže jajčeca. Cikel se ponovi. Romanje gosenic z dreves na tla je torej tisto, ki je problematično.

pinijev-sprevodni-prelec
Profimedia
Pot z drevesa na tla.

Prenaša jih tudi veter

Dlačice pinijevega sprevodnega prelca so krhke, a strupene. Zlahka se zlomijo, pri tem pa se izloči strup. Ob stiku s človeško kožo se pojavi rdečica, mesto stika postane srbeče, nastanejo lahko tudi otekline, ki spominjajo na pik ose. Če jih pustimo pri miru, posledice stika izzvenijo v nekaj dneh, sicer lahko sledi vnetje ali kaj hujšega. Včasih stik sploh ni potreben, saj dlačice prenaša tudi veter.

Slabše se v primeru stika piše psom in drugim živalim. Ob dotiku pasjega smrčka pride do srbečega, bolečega in otekajočega dermatitisa. V primeru stika s sluznico pa lahko nastopijo hujše poškodbe, tudi odmiranje tkiva. Da je prišlo do stika z gosenico, je mogoče soditi po intenzivnem slinjenju, zavračanju hrane in povišani telesni temperaturi. Med simptomi sta tudi bruhanje in otekanje jezika. Veterinarji svetujejo izpiranje ustne votline z vodo, nato pa čimprejšnjo strokovno pomoč.