ZDRAVSTVENI LETOPIS

To so najpogostejši vzroki smrti v Sloveniji

Mihael Korsika
27. 2. 2021, 07.56
Deli članek:

Povprečna življenjska doba prebivalcev Slovenije je leta 2019 znašala 78 let, moški so v povprečju doživeli 74, ženske pa 82 let, izhaja iz zdrastvenega letopisa Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V oči bode njihov izračun, da se je poraba čistega alkohola na prebivalca povečala za več kot liter in je znašala 11,05 litra.

Profimedia
Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je leta 2019 umrlo 1077 ljudi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil statistični zdravstveni letopis za leto 2019, ki je bilo zadnje predkoronsko leto. V Sloveniji je živelo 2.089.310 ljudi, kar je za 19.130 več kot leta 2018. Število prebivalcev se je povečalo na račun priseljevanja, saj se je rodilo 20.588 ljudi, medtem ko jih je umrlo 19.245.

Lani, ko je celoten svet zajela pandemija novega koronavirusa, je v Sloveniji po začasnih podatkih statističnega urada umrlo 23.891 ljudi oziroma 3303 več kot leta 2019. Povprečna življenjska doba prebivalcev Slovenije je bila 78 let, moški so v povprečju doživeli 74, ženske pa 82 let.

Največ smrti zaradi bolezni srca in ožilja

Vodilni vzroki smrti prebivalcev Slovenije so še vedno bolezni obtočil, med najpogostejšimi so srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca, ter neoplazme, med katere spadajo rak prebavil, prostate, dojk in pljuč. Bolezni iz teh dveh skupin so povzročile 69 odstotkov vseh smrti.

Dreamstime
Nezaznana in nezdravljena motnja lahko vodi v srčni infarkt.

Kljub znatnemu upadu v zadnjih desetletjih bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; zaradi teh je umrlo 38 odstotkov prebivalcev, ugotavlja NIJZ. Pri ženskah so bolezni obtočil, med katerimi so najpogostejši srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca, vodilni vzrok umrljivosti (45 odstotkov), pri moških (31 odstotkov) pa so na drugem mestu, za neoplazmami.
Leta 2017 je v Sloveniji na novo za rakom zbolelo 14.987 ljudi, umrlo pa jih je 6365. »Konec decembra 2017 je živelo 111.696 ljudi, ki jim je bila v življenju postavljena diagnoza rak. Groba incidenčna stopnja raka se v zadnjem desetletju veča povprečno za dva odstotka letno. Med moškimi je najpogostejši rak prostate (20 odstotkov), med ženskami pa rak kože, razen melanoma (23 odstotkov),« je zapisano v zdravstvenem letopisu. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se sčasoma izboljšuje, v zadnjih letih že več kot polovica zbolelih živi več kot pet let po diagnozi.

Dejavniki tveganja

Med najpogostejše dejavnike tveganja za zdravje sicer spadajo premajhna telesna aktivnost, čezmerna hranjenost in debelost ter alkohol. Svetovna zdravstvena organizacija po navedbah NIJZ rabo alkohola uvršča med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost. »Alkohol pomembno vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem pa tudi drugi organi in tkiva, povečano je tudi tveganje za razvoj nekaterih rakavih obolenj,« navaja NIJZ. Nekatera bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola, pri drugih je pitje alkoholnih pijač eden od dodatnih vzrokov obolenja, poškodbe ali smrti.

Po izračunih NIJZ je registrirana poraba alkohola v letu 2019 v Sloveniji znašala 11,05 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let in več, in se je v primerjavi z letom prej zvišala za več kot en liter (1,06 litra).

Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je umrlo skupno 1077 ljudi oziroma v povprečju vsak dan tri osebe. Med njimi je bilo 3,8-krat več moških kot žensk, slaba polovica (47,5 odstotka) pa jih je umrla pred 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. Ocena bremena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkoholnih pijač, je v Sloveniji med letoma 2012 in 2016 v povprečju znašala 284 milijonov evrov.

Med največje dejavnike tveganja spada tudi kajenje tobaka, ki »škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje«. Zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo okoli deset let življenja, ugotavlja NIJZ.

Profimedia
Kadilci v povprečju izgubijo 10 let življenja.

»V Sloveniji je kajenje tobaka vodilni preprečljivi vzrok smrti in letno zaradi bolezni, pripisljivih kajenju tobaka, umre okoli 3000 prebivalcev Slovenije, od tega dobrih 40 odstotkov pred 70. letom starosti,« so še zapisali.

Manj onesnaženosti

Slovenija spada med države, kjer je zrak zaradi delcev PM10 med bolj onesnaženimi v Evropi.Podatki kažejo, da se onesnaženost zraka z delci sicer zmanjšuje, a so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim vrednostim, predvsem zaradi onesnaženosti iz individualnih kurišč in v večjih mestih tudi zaradi prometa. Zaradi negativnih vplivov delcev na zdravje ljudi so najbolj ogroženi otroci in starejši. Onesnaženost zraka z delci po pojasnilih NIJZ povzroča zdravstvene težave, kot so astma, bronhitis, srčno-žilna obolenja, poškodbe pljuč in razvoj rakavih obolenj.

Največ bolnišničnih sprejemov otrok zaradi bolezni dihal je bilo v Novi Gorici, Murski Soboti ter Zagorju ob Savi. Število tovrstnih sprejemov predstavlja dobrih 15 odstotkov vseh sprejemov otrok v bolnišnico. »To število bi bilo večje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali svojih zdravnikov in prejemali ustrezne terapije že pri njih,« poudarja NIJZ.

Dreamstime
Konec leta 2019 je v Sloveniji več kot 116.000 oseb prejemalo zdravila za sladkorno bolezen.