»To so državni izdajalci. In pri izdaji lastne države se demokracija konča. Upoštevaje izredne razmere ter ogroženost Slovencev in Slovenk bi jih morali postaviti pred zid. Ustrelitev.«, »Postreliti ponosne naslednike komunističnih morilcev je edina možnost za normalno prihodnost Slovenije.«, »Bomo drhal spet spuščali čez svojo južno (schengensko) mejo ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki jo bo nezakonito prestopil?« To so le tri misli, ki jih je nekdanji avtomobilistični novinar in urednik Martin Česenj objavil na družbenem omrežju Twitter. Njegove objave, ki so žalile in pozivale k usmrtitvam in obračunavanju bodisi z migranti bodisi z drugače mislečimi, so se vrstile malodane dnevno. Uporabnikom družbenih omrežij, ki jih je tak način komuniciranja prizadel, je bilo, kot kaže, vsega dovolj in so vsebino njegovih objav večkrat prijavili na Spletno oko, od koder so prijave romale na policijo, od tam pa je primer prešel na sodišče v Kopru.
Pravična kazen
To je nekdanjega urednika in novinarja zaradi sedmih prijav obsodilo na šest mesecev zaporne kazni oziroma dve leti pogojno. Če bi se torej gospod Česenj v naslednjih dveh letih spet spozabil, bi torej odšel za šest mesecev v zapor. Kot je objavil v svojem zadnjem sporočilu na omrežju Twitter, se zoper sodbo ne bo pritožil, čeprav jo dojema kot omejevanje z ustavo zagotovljene svobode govora. Twitter račun gospoda Česnja je bil včeraj izbrisan.
Varovanje človeškega dostojanstva
Spletno oko je spletna točka, prek katere lahko uporabniki spleta anonimno prijavijo sovražni govor in posnetke otroške pornografije. Deluje v okviru Centra za varnejši internet.
Kot nam je povedala Urška Valentič, vodja projekta Spletno oko, so obsodbe zaradi sovražnega govora v Sloveniji redke. Ključna je bila sodba vrhovnega sodišča iz leta 2019, ki je pritrdila številnim pravnim strokovnjakom, ki so več let opozarjali na ozko interpretacijo 297. člena. Sodišče je poudarilo, da v primerih, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, če so podani ostali zakonski znaki za obstoj kaznivega dejanja, ni potrebno, da bi zaradi takega storilčevega ravnanja prišlo tudi do potencialnega ogrožanja javnega reda in miru. Po mnenju vrhovnega sodišča to kaznivo dejanje ne varuje le javnega reda in miru, temveč tudi človekovo dostojanstvo, ki ima v demokratični družbi poseben pomen.
Sodbe redke
Vprašanje je, koliko se je pravna praksa v času od te »prelomne sodbe« dejansko spremenila. Spletno oko ima informacije o zgolj enem primeru, v katerem je bila obdolžena storitve dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Sodišče v Črnomlju je odločilo, da je obdolžena Slovence pozivala k sovraštvu in nasilju zoper tujce, ki ilegalno prestopajo v Slovenijo, zoper nevladne organizacije, ki to podpirajo, in zoper levico v parlamentu ter vse spodbujala, naj gredo v akcijo zoper prej navedene skupine.
Sovražnega govora vedno več
Število prijav sovražnega govora v letu 2020 nam pri Spletnem očesu še niso mogli posredovati, saj je poročilo za lansko leto še v pripravi. »Lahko pa zapišemo splošno opazko, da se je trend povečevanja števila prijav v letu 2020 nadaljeval in da je povečanje opazno. V primerjavi z letom prej se je povečalo tako število prejetih prijav sovražnega govora kot tudi število prijav posnetkov spolnih zlorab otrok,« nam je zaupala Urška Valentič.
