V iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP), kjer potezo ministrstva ocenjujejo za zelo pogumno, so obenem zadovoljni, da so bili slišani po več kot dveh letih opozarjanja na nekontrolirano zunanje oglaševanje na reklamnih panojih ter pozivanja političnih strank in odgovornih inštitucij k ukrepanju. Če bo predlog sprejet, bo oglaševanje na kmetijskih površinah zakonsko prepovedano.

Tudi okoljsko ministrstvo je v zakonu o urejanju prostora dodatno zaščitilo kmetijske površine z dopolnitvijo, ki pravi: »Na območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in se ne nahajajo v poselitvenih območjih, je ne glede na določbe prostorskih aktov prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje.«

Da je trenutno stanje na področju zunanjega oglaševanja katastrofalno in zahteva takojšne ukrepanje države, saj oglasni panoji v čedalje večjem in nenadzorovanem številu slabšajo prometno varnost, uničujejo estetiko slovenske krajine ter izkoriščajo skupni javni prostor v pridobitne namene, ocenjujejo v OSRP. »Še več, prepričani smo, da zunanje oglaševanje v takih okvirih ni skladno z blagovno znamko zelene Slovenije, onemogoča namensko izrabo kmetijskih zemljišč, degradira kozolce kot simbole izvirne slovenske krajinske arhitekture, s stalnim oglaševalskim bombardiranjem pa vznemirja posameznika, ki mu ne daje možnosti 'odjave', s čimer so kršene celo njegove ustavne pravice,« razlaga član iniciative Robert Hočevar in dodaja, da reklamni panoji tudi dokazano zmanjšujejo pozornost voznikov vsaj v podobni meri kot telefoniranje oziroma upravljanje mobilnih telefonov, kar je med vožnjo prepovedano in kaznivo.

Več babic, kilavo dete

Zunanje oglaševanje je v zahodni Evropi in Skandinaviji zakonsko urejeno. V Avstriji in Nemčiji je treba za postavitev objekta za oglaševanje na zasebnih zemljiščih pridobiti gradbeno dovoljenje, Norvežani pa morajo za vsak objekt za oglaševanje ob javnih cestah pridobiti dovoljenje državne uprave za ceste.

Sprejetje novele zakona bi kmetijskemu inšpektoratu omogočilo jasno zakonsko podlago, da lahko ukrepa proti lastnikom kmetijskih zemljišč, ki ne spoštujejo namembnosti kmetijskih zemljišč. »Ne le, da se ta namesto za pridelavo hrane in povečanje nujno potrebne prehranske samooskrbe namenjajo za oglaševanje, še več, s tem se grobo posega v videz same krajine in zmanjšuje prometno varnost z odvračanjem pozornosti s ceste na oglasne panoje.«

Trenutno veljavna zakonodaja opredeljuje namembnost kmetijskega zemljišča, ki dovoljuje postavitev objektov na kmetijskih zemljiščih, ki so namenjena dejavnosti, kot so lope, kozolci, začasna skladišča … Več babic, kilavo dete, bi lahko komentirali dejstvo, da zunanje oglaševanje spada pod enajst zakonov in tri inšpekcijske nadzore.

»Rezultat tega sta prelaganje odgovornosti med resorji in inšpekcijami ter popolna odsotnost regulacije in nadzora, kar vodi v nekontrolirano razraščanje oglasnega prostora po javnih in zasebnih zemljiščih. Problem trenutne zakonodaje je v tem, da noben zakon oglaševanja ne prepoveduje. Če pa bi bila predlagana sprememba sprejeta, bo vsaka oblika oglaševanja na kmetijskih zemljiščih prvič tudi uradno prepovedana. Kar v OSRP seveda pozdravljamo, a se hkrati zavedamo, da bo pot do tja še trnova.«

Oglaševalska iznajdljivost

Iniciativa deluje prek družbenih omrežij Facebook in Twitter, pod vodstvom Bogdana Dularja pa deluje od januarja 2019, ko je nastala kot odziv na čedalje intenzivnejše oglaševanje v javnem prostoru, tako v urbanem kot ruralnem okolju. Za glavni cilj delovanja so si člani iniciative zadali ničelno toleranco do oglaševanja v javnem prostoru in omejitev oglaševanja samo na prostor opravljanja poslovne dejavnosti.

V iniciativi namreč pričakujejo močan pritisk na umik predlogov s strani posameznikov, političnih strank, kot tudi podjetij, ki jim je trenutno stanje v interesu oziroma je izkoriščanje javnega prostora temelj njihovih poslovnih modelov. »Realnost je taka, da oglaševalsko podjetje pristopi do lastnika zemljišča in se za odškodnino domeni za najem lokacije. Če je to obstoječi objekt, na primer kozolec, nima nihče pristojnosti za sankcioniranje, saj vsebina na kozolcu ni prepovedana. Za zdaj lahko kmetijski inšpektorat, ki ima tako ali tako premalo inšpektorjev, da bi se poleg nadzora nad varno hrano ukvarjali še z oglasnimi panoji, ukrepa le v skladu s kršenjem namenske rabe kmetijskega zemljišča. To jim vzame veliko dela, postopki se običajno vlečejo, nato pa v veliki meri končajo v prid oglaševalca. Če je drugače, so kazni malenkostne, zato se oglaševalska podjetja kaj veliko ne sekirajo zaradi njih. Poleg tega so se oglaševalci znašli in določilo o kršenju namenske rabe kmetijskega zemljišča zaobidejo tako, da zemljišče vzamejo v trajni zakup, za lokacijo spremenijo namembnost in postavijo namenski objekt. Za ta zemljišča oziroma objekt na njem potem ni več odgovoren lastnik, ampak zakupnik, torej oglaševalsko podjetje.«

Močni igralci, ki lahko vplivajo na zakone

Večinoma gre za zelo močna podjetja, ki letno obrnejo kar velike vsote denarja, poudarja Hočevar. »Direktor Europlakata je med najbogatejšimi Slovenci, Amicus je velik sponzor športnih reprezentanc, lastnik Lineamedie, ki je začel med zadnjimi, je tudi že velik igralec na trgu oglaševalske dejavnosti. Ker so tako močni, v iniciativi predvidevamo, da lahko neposredno in posredno vplivajo tudi na sprejem zakonov, saj imajo za to močan interes. Pravzaprav sem v zadnjem času že zaznal, da se pri obravnavi obeh zakonov, tako kmetijskega kot okoljskega, že zapleta. Vzrok sicer niso predlagani členi, ki urejajo oglaševanje v javnem prostoru, a nesprejetje lahko vpliva na to, da situacija še dolgo ostane takšna, kot je. Če bi verjel v zarote, bi lahko celo dejal, da imajo pri tem prste vmes tudi oglaševalci, a srčno upam, da ni tako in da bo na koncu zmagala pravna država z zakoni, ki bodo sprejeti v prid državljanov in njihove varnosti. In konec koncev, da bo zmagala narava, ki ne bo onesnažena z oglasnimi panoji.«