HITRI ANTIGENSKI TESTI

Se je del učiteljev res uprl, ker so testi za nekatere boleči?

Luka Tetičkovič
26. 1. 2021, 19.31
Deli članek:

Nedosledno komuniciranje vlade je sprožilo upor med učitelji, ki se ne želijo tedensko testirati s hitrimi antigenskimi testi.

Bobo
Test seveda ni prijetna izkušnja, a vendar doživetje ni tako dramatično, kot ga opisujejo nekateri.

Predsednik vlade Janez Janša včeraj še ni vedel, ali se bo pouk v regijah z boljšo epidemiološko sliko danes začel ali ne, kar je pripisal pojavu tako imenovanega angleškega seva novega koronavirusa.

Nedosledno komuniciranje vlade pa je sprožilo upor med učitelji, ki so se slabo odzvali na »komandno ukazovalno logiko«, kot je to opredelil Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

»Ni obvezno, je obvezno, ni obvezno, a kdor se ne bo testiral, ne bo učil?!?« Tako so vladno komuniciranje v izjavi za javnost povzeli na Svizu. V sindikatu so prepričani, da »se velika večina zaposlenih zaveda, da testiranje prispeva k omejevanju širjenja in večjemu nadzoru nad epidemijo ter čimprejšnjemu povratku v običajne tirnice«, kar bi bilo po njihovem lažje, če bi z učiteljskim kadrom komunicirali spoštljivo, odkrito in iskreno.

Jih res moti vsakotedenski poseg?

Tveganje pri nas večje, ker ljudje nasprotujejo ukrepom »Zato pouk ni mogel potekati. Ker nikjer drugje ti ukrepi niso bili problem, pri nas so pa politične stranke zagnale kampanjo Brez mask v šole, učiteljski sindikat je temu sledil, in v nekaj tednih smo imeli v šolstvu štirikrat več okužb kot med ostalo populacijo,« je Janša odgovarjal na poslanska vprašanja. 

A to je verjetno le del resnice. Del učiteljev in vzgojiteljev namreč goji pomisleke glede testiranja. Razlog je precej banalen: moti jih, da jim nameravajo vsak teden s paličico segati v nos, kar pri nekaterih povzroča krvavitve, pri mnogih pa bolečine. Slednje je naslovil tudi Janša. »Vsi v vladi in kabinetu se že dolgo testiramo enkrat tedensko, pa nisem srečal nikogar s predrto nosnico. Tudi v številnih podjetjih, domovih za ostarele in bolnišnicah testiranje poteka že dolgo časa,« je poudaril. »To je skrajno neresno in takšni ljudje učijo naše otroke,« je komentiral podpisovanje peticij zoper testiranje.

»Včeraj se je oblikovala na omrežju skupina 3000 učiteljev in vzgojiteljev – ne vem, ali so vsi profili realni ali ne –, ki pozivajo proti testiranju. To je deset odstotkov teh, ki naj bi jutri začeli s poukom in vzgojo,« je dejal Janša.

Testi za učitelje, ne za učence

Sviz smo prosili za oceno tega, kakšni so učiteljski razlogi za nasprotovanje testiranju, vendar do zaključka redakcije odgovora nismo prejeli. Je pa iz komentarjev pod Svizovo objavo očitno, da je kader prosvete glede testiranja razcepljen. Med drugim se sprašujejo o smiselnosti testiranja le učiteljev, ki naj nato učijo netestirane učence.

»Testirati bi morali tudi otroke, seveda. Pa tudi maske bi lahko nosili, tudi prva triada; zakaj pa ne, če s tem preprečimo širjenje virusa,« je pod Svizovo objavo zapisal komentator, ki se je podpisal kot Igor Gruden. »Dajmo si že enkrat dopovedati, da niso vse vrednote izenačene. Zdravje in varnost sta tu pač precej prej kot znanje – pa tudi glede slednjega ne bodo naši otroci ravno izgubljena generacija,« je dodal in učiteljski kader pozval, naj neha jadikovati in se smešiti pred slovenskim narodom.

Hitri testi niso zanesljivi, a so najboljše, kar imamo

Dodaten vir nezadovoljstva je uporaba hitrih antigenskih testov, ki niso stoodstotno natančni. To drži, a v boju s koronavirusom trenutno boljših metod nimamo. Vloga hitrih testov je presejalna, priporočeni pa so za ljudi, ki imajo veliko različnih stikov, torej v šolah in podjetjih. Zaznajo lahko namreč okoli polovico asimptomatsko okuženih, ki na PCR-test niso napoteni – ker nimajo simptomov.