Generalni direktor Marjan Sušelj je ob objavi visokega primanjkljaja ocenil, da je ZZZS glede na zahtevne pogoje poslovanja v epidemiji covida-19 uspešno zaključil leto.
ZZZS je namreč poravnaval vse svoje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in za obvladovanje epidemije covida-19, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Sušelj.
Končni rezultati poslovanja ZZZS bodo sicer znani okoli 10. februarja, preliminarni rezultati pa besedah Sušlja kažejo, da smo v primerjavi z letom 2019 lani za zdravstvo plačali 30,9 milijona evrov manj.
Po prvih ocenah je ZZZS lani pridelal za okoli 33 milijonov evrov nižji primanjkljaj od načrtovanega. Primanjkljaj v višini 87 milijonov evrov sicer pomeni 2,7 odstotka vseh prihodkov zdravstvene blagajne.
Celotni prihodki ZZZS v lanskem letu so znašali 3,25 milijarde evrov in so za 152 milijonov evrov oz. za 4,9 odstotka večji glede na leto prej. Celotni prihodki so za 33,2 milijona evrov večji od načrtovanih, največ zaradi večjih prihodkov od prispevkov, ki so bili višji za 132,4 milijona evrov. Prihodki od prispevkov sicer predstavljajo 94,6 odstotka vseh prihodkov.
Odhodki ZZZS pa so znašali 3,34 milijarde evrov in so v primerjavi z leto 2019 večji za 9,5 odstotka oz. za 289,7 milijona evrov. Največjo rast odhodkov izkazujejo odhodki za nadomestila plače zaradi začasne zadržanosti od dela (16,4 odstotka), sledijo odhodki za cepiva (16,3 odstotka), odhodki za zdravila (15,3 odstotka), odhodki za medicinske pripomočke (9,5 odstotka) in odhodki za zdravstvene storitve (8,6 odstotka).
V strukturi celotnih odhodkov ZZZS največji delež predstavljajo odhodki za zdravstvene storitve in so lani znašali 2,3 milijardi evrov oz. skoraj 69 odstotkov vseh odhodkov. Odhodki za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva pa so znašali 479,8 milijona evrov in predstavljajo 14,4-odstotni delež vseh odhodkov.
"V letošnjem letu smo, ko je na vrata potrkala epidemija, načrtovali nekoliko manjšo realizacijo programov zdravstvenih storitev. V rebalansu smo ocenjevali, da bo finančno gledano izpada za približno 3,5 odstotka. Na koncu se je izkazalo, da je zdravstvo kar pospešilo in je program realiziran v večjem, 98-odstotnem obsegu," je navedel Sušelj.
Kljub temu je v primerjavi z letom poprej prišlo od izpada zdravstvenih storitev. Največji je bil na področju bolnišničnega zdravljenja, sledijo zobozdravstvene storitve in specialistična ambulantna dejavnost.
Lani so do vključno novembra zobozdravniki zabeležili nekaj manj kot 600.000 obiskov, kar je skoraj četrtina manj kot leto poprej. "Visok izpad je tudi pri specialistični dejavnosti, kjer je bilo 806.000 obiskov manj kot leto prej. Tudi v bolnišnično akutni dejavnosti je bilo izvedenih pomembno manj posegov, okoli 40.000," je naštel. Po njegovih besedah se je najbolje odrezalo primarno zdravstvo, ki je zabeležilo zgolj 0,6 odstotka manj obravnav.
Ob tem je Sušelj opozoril na daljšanje čakalnih vrst. "Nedvomno bo toliko manj izvedenih storitev vplivalo na čakalne vrste. Iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje sicer še niso vidne dramatične spremembe, vendarle pa se ve, da kar nekaj bolnikov v tem času ni bilo vpisanih na čakalne sezname," je opozoril in ocenil, da se število čakajočih v evidencah ne odraža, ker se ne naroča na posege.
Zdravstveno blagajno je pri pokrivanju stroškov, povezanih z epidemijo, pa je z interventnimi zakoni lani nekoliko razbremenil državni proračun. ZZZS je tako lani z naslova začasnih ukrepov prejel 62 milijonov sredstev iz državnega proračuna. Za povračilo za oprostitev plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je šlo 61,9 milijona evrov in 163.000 evrov za povračilo izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije.
Pri izvajanju določenih ukrepov po interventni zakonodaji pa je ZZZS imel samo vlogo posrednika pri zbiranju podatkov in plačevanju stroškov. Tako je ZZZS upravičencem izplačal 181,4 milijona evrov sredstev, ki jih je prejel iz državnega proračuna. Med drugim je bilo zaradi izpada programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti izplačanih 105 milijonov evrov, 4,9 milijona evrov za stroške odvzema brisov na okužbo z novim koronavirusom in 45,1 milijona evrov za povrnitev materialnih stroškov, povezanih z epidemijo.
