Slovenija je med bolj okuženimi državami Evrope. Kar zadeva umrljivost, pa ima, svetovno gledano, celo najvišjo smrtnost na milijon prebivalcev. Prehitela je celo Združene države Amerike, Indijo, Brazilijo in Rusijo.
Na 100.000 prebivalcev smo glede smrtnosti zaradi zapletov ob okužbi z virusom tudi visoko, deveti. Pred nami so Belgija, San Marino, Peru, Italija, Španija, Andora, Severna Makedonija ter Bosna in Hercegovina. Kljub strogim ukrepom se epidemija ne umirja. Številke sicer vsaj naraščajo ne, a kar skrbi, je, da ob vseh omejitvah ne padajo. Javnost je zato nekoliko presenečeno zrla na sprostitve, ki se jih je vlada odločila sprejeti v teh dneh: sprostitev javnega prometa, prehajanje občin z aplikacijo, odpiranje frizerskih, kozmetičnih in avto salonov, trgovin z oblekami in obutvijo, obveljalo je tudi sproščanje ukrepa glede nošenja mask na prostem ...
Včeraj se je prvič omenjalo tudi ponovno odprtje šol. Točen datum bo odvisen od epidemiološkega stanja, je povedala Bojana Beović, vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, in dodala, da bi to lahko bilo 4. januarja. Minister za zdravje pa je glede odpiranja šol rekel, da je mogoče, da bodo otroci v šolske klopi najverjetneje sedli teden pozneje od tega datuma.
Cilj: do 300 okuženih na dan
Bojazen pred začasnim sproščanjem ukrepov je v zadnji oddaji Studio City na nacionalni televiziji izrazil tudi soustanovitelj Sledilnika za covid-19 Luka Renko: »Ljudje so utrujeni od epidemije, utrujeni od osmih tednov ukrepov. Bojim se, da bo v regijah, kjer imajo sproščene ukrepe, prišlo do dodatnih stikov, ki bodo pospešili ponovno rast. V tem primeru bomo v to zimsko obdobje startali s slabih položajev.« Poudaril je, da so številke novoodkritih primerov koronavirusa v Sloveniji še vedno visoke. »Tisoč petsto okužb na dan pomeni, da vsak dan pride 120 novih pacientov s koronavirusom v bolnišnico in da je vsak dan od 45 do 50 mrtvih,« je opozoril in potrdil, da je trenutno v Sloveniji res najvišja smrtnost zaradi covida-19. Cilj je po njegovih besedah doseči od 100 do 300 novoodkritih okužb dnevno, da bi epidemiologi lahko sledili stikom okuženih.
V omenjeni oddaji je gostovala tudi Bojana Beović, ki je opozorila, da nas »čaka tretji polčas, tretja tretjina, ki utegne biti po nekaterih napovedih iz Evrope hujša kot prvi dve. Zgodilo se nam bo, da bomo prišli v zadnjo tretjino z enega obsežnega vala, ki je trenutno prisoten v Sloveniji. Seveda nas to zelo skrbi, organizirajo se bolnišnice, dodatne postelje, kolikor je to sploh še mogoče. Poleg tega moramo res apelirati na ljudi, da zaščitimo sebe in svoje najbližje. Upam, da bo to zavedanje šlo vzporedno s tem močnejši valom in da bomo za silo zdržali ta čas do bolj množičnega cepljenja.«
Statistika je srhljiva
Spomladanski val epidemije smo prestali z okoli 100 umrlimi. Toliko je bilo žrtev covida-19 do maja, ko so preklicali epidemijo. Poleti oziroma od junija do septembra je zaradi koronavirusa umrlo še 24 ljudi. Septembra in oktobra je število smrti nekoliko zraslo. Od vključno septembra do oktobra je zaradi okužbe umrlo 205 ljudi. V dveh mesecih je torej umrlo dvakrat več ljudi kot v prvem valu.
Srhljivi del nastopi z novembrom, ko se je začel drugi val – epidemija je bila spet razglašena zadnje dni oktobra. Od 1. novembra do 30. novembra, torej v 30 dneh, v enem mesecu, je umrlo 1072 ljudi! Od 1. decembra do 14. decembra pa še 617 ljudi! V dobrih sedmih tednih je torej zaradi posledic covida-19 umrlo 1689 Slovencev!
Umirajo starejši od 85 let
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je večina od preminulih zaradi covida-19 starejših. Predvsem so žrtve koronavirusa stanovalci domov za starejše. Do konca oktobra je bilo po uradnih podatkih NIJZ največ covidnih bolnikov, ki so umrli, starih več kot 85 let. Število smrti se niža s starostjo, je bil pa najmlajši bolnik, ki je umrl, iz starostne skupine od 35 do 44 let. Umrl je oktobra, šlo pa naj bi za 43-letnega Celjana.
Povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih v okviru UKC Ljubljana je sicer 69 let, tisti, ki na intenzivnem oddelku umrejo, pa so povprečno stari 75 let. Po podatkih NIJZ, ki še niso dokončni, je do konca oktobra umrlo 233 oskrbovancev domov za starejše, ki jim je bila potrjena okužba z novim koronavirusom. Od tega jih je 135 umrlo v domovih in 98 v bolnišnicah.
Črna zastava nad Slovenijo
Ob tem se samo od sebe postavlja vprašanje, kaj se je zgodilo, da smo pristali, kjer smo. Kdo je kriv, kdo nosi odgovornost za tako visoko smrtnost. Tuji mediji s prstom kažejo na nespretno rokovanje vlade s kriznimi razmerami. Eden od britanskih medijev je zapisal: »To je druga Italija. Le kaj počne slovenska vlada, da je tako hudo,« med drugim razglabljajo v članku, v katerem ne pozabijo omeniti visoke umrljivosti, afer z nakupi medicinske opreme in pripomočkov, protestov ter strogih ukrepov, ki ne pomagajo.
»Kolikor zmagoslavno so opravili s prvim valom, lahko zdaj, v drugem, nad to državo plapola črna zastava,« je o Sloveniji zapisal neki italijanski časopis. Bolj poglobljeno sicer o nas poroča Hrvaška, z nami radi vlečejo vzporednice, saj doživljamo približno enako usodo, veljajo pa tudi podobni ukrepi. Na Hrvaškem je sicer 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev najvišja med članicami Evropske unije.
Kam so poniknili
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) se do zaključka včerajšnje redakcije ni odzvala na naš poziv za komentiranje trenutnega stanja, ki je najbolj ogrozilo prav predstavnike generacije, ki jo zastopajo. Njihova vloga bi bila sploh v tem času lahko zelo dragocena; če kdo, bi prav oni lahko pomagali državi krmiliti vzvode za umirjanje napetih razmer, v katerih so najbolj ogroženi upokojenci, a je njihov nastop medel, kar je očitek, ki ga vanje uperja javnost in starostniki sami. Se je pa za starejše med epidemijo izredno zavzelo društvo za dostojno starost Srebrna nit, ki na ministrstva in vlado tedensko pošilja pozive, v katerih jih seznanja z razmerami in potrebami po spremembah, ukrepanju, posebni pozornosti, vse z namenom, da domovi ne bi bili več taka tarča koronavirusa.
Kdo je kriv
Slovenci so krivdo za to, kar doživlja naša država, torej bolj ali manj naložili vladi. Tudi dr. Erik Brecelj, znani onkolog in borec za izboljšanje sistema zdravstva je do politike kritičen, a še prej izpostavlja državljane.
Vdori v domove
Glede dogajanja v domovih za starejše občane (DSO) je sicer zaskrbljena tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZ). »Razmere niso enostavne, jih pa domovi obvladujejo po najboljših močeh in z veliko prizadevnostjo zaposlenih. Kljub razmeram se zaposleni z vsem svojim znanjem in predanostjo trudijo, da je oskrba strokovna. Ni lahko, zahteva zelo veliko znanja in truda, še posebej tam, kjer se srečujejo z večjim kadrovskim izpadom zaradi okužb in karanten,« so povedali.
Ta trenutek jih najbolj skrbijo slabe epidemiološke razmere v Sloveniji. »Ugotavljamo namreč, da je uspešnost preprečevanja vdora virusa v dom odvisna predvsem od epidemioloških razmer v okolici, v kateri deluje, in od epidemioloških razmer v celotni državi,« so izpostavili in dodali, da je v prvem valu približno 90 odstotkov domov za starejše v Sloveniji uspešno preprečilo vdor virusa, »zdaj v drugem valu, ko je okužb med prebivalstvom mnogo več kot spomladi, je žal več tudi okužb med našimi stanovalci in zaposlenimi – in to kljub doslednemu upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Ključen problem so namreč asimptomatski posamezniki, torej takšni, ki ne kažejo nobenih znakov okužbe.«
Jih slišijo
SSZ sicer ni več v vladni delovni skupini, iz nje je pred kratkim protestno izstopila, s čimer so izrazili nestrinjanje s tem, kako se v zdravstveni krizi »rokuje« s socialnovarstvenimi zavodi, predvsem z domovi za starejše občane. S pristojnimi pa vseeno sodelujejo. »Skoraj vsakodnevno smo v stikih z ministrstvom za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ju opozarjamo na težave, s katerimi se srečujejo domovi v tako zaostrenih razmerah, ter poskušamo poiskati optimalne rešitve. Dialog s pristojnimi torej ves čas poteka,« so povedali, vendar izpostavili, da je bilo po njihovem mnenju premalo posluha za opozorila strokovnjakov iz socialnega varstva in vodstev zavodov. »Premalo je bilo razumevanja za opozorila, da domovi niso zdravstvene ustanove in da preprosto nimajo zadostnih kadrovskih, prostorskih in drugih zmožnosti, ki so nujno potrebne, če je okužb veliko. V skupnosti smo že od konca marca dalje predlagali vzpostavitev regijskih centrov, ki bi bili znani vnaprej in bi imeli tudi vnaprej zagotovljene kadre. Če bi imeli vzpostavljene zunanje regijske enote, bi po našem mnenju tudi lažje preprečevali nadaljnje širjenj okužb, zdravim stanovalcem pa omogočili prijetnejše bivanje,« so bili kritični.
