odziv na vikend televizijski program

Slovenska vojska v viharju političnih obračunavanj

A. K.
2. 12. 2020, 20.40
Deli članek:

Zakaj se Slovenska vojska odziva na vikend televizijski program?

Bobo
Daleč največ slovenskih vojakov sodeluje v mirovnih misijah na Kosovu.

Jadranka Juras je redna komentatorka v oddaji TV Slovenija Zadnja beseda, kjer je v zadnji epizodi beseda nanesla ravno na vprašanje investicij v oborožene sile, ki jim Jurasova nasprotuje. Ob tem si je privoščila še sporno izjavo: »Sama pa smatram, da je velika odgovornost to, da ti hodiš na misije in tam pobijaš lokalno prebivalstvo,« kar je desnica hitro pograbila. Širši kontekst, v katerem je Jurasova govorila o mednarodnih misijah, v katerih so udeleženi naši vojaki, čeprav tam »ne branijo Slovenije«, pač pa le sodelujejo »v globalni vojni proti terorizmu«, je bil preslišan na račun političnega obračunavanja.

V bran vojakom

Sledil je niz obsodb vidnih vladnih politikov, odziv na mimobežno izjavo pevke na televiziji pa je podal tudi minister za obrambo Matej Tonin, ki je v svojem pismu, naslovljenem Dovolj je teptanja Slovenske vojske, zapisal: »Včasih se vprašam, kako nizko še lahko gremo. Nedavna izjava, da slovenski vojaki na misijah pobijajo lokalno prebivalstvo, pa je dno dna in tepta dostojanstvo vseh pripadnic in pripadnikov SV. Po zmerjanju garde SV, lažnem obmejnem incidentu, izkrivljenih karikaturah in drugih spinih je namen tvorcev tovrstnih manipulacij jasen.« Minister je tako sulico oziroma pero poleg Jurasove usmeril v referendumsko kampanjo Levice. V imenu SV se je na izjavo Jadranke Juras odzval celo poveljnik Miha Škerbinc, ki je za medije predstavil pozitivno naravo vseh aktivnih misij, pri čemer je poudaril njihovo humanitarno in mirovno vlogo ter pevko pozval, naj se opraviči.

Arhiv Lady
Jadranka Juras je zadnja v nizu slavnih tarč slovenske vladajoče garniture.

Vojaki v neugodnem položaju

Fokus SV pri mednarodnem angažmaju je bil vedno na Balkanu, zunaj Evrope pa je posamezne pripadnike slovenskih sil najti v Afganistanu, Iraku, Maliju in Libanonu. Kaj torej za njihovo varnost pomeni v ponedeljek sprejeti sklep o obravnavi libanonske skupine Hezbolah kot kriminalne in teroristične organizacije? Kot je v telefonskem pogovoru za Svet24 pojasnil poznavalec bližnjevzhodnih razmer in profesor na Univerzi na Primorskem Primož Šterbenc, Hezbolah lahko le pogojno označimo za teroriste, a le če ob tem ignoriramo širši kontekst. Šiitska organizacija Hezbolah je najbolj prisotna ravno na jugu države, kjer deluje SV, saj tudi svoje korenine vleče iz časa izraelske okupacije tega ozemlja med letoma 1982 in 1985. V tem oziru vladna odločitev Šterbenca ne preseneča, saj Janševa vlada odkrito zavzema proameriško, posledično pa tudi proizraelsko držo. S tem je po Šterbenčevih besedah pokazala, da Sloveniji ni mar za mednarodno pravo ali spoštovanje človekovih pravic. »Ti ukrepi škodijo interesom Slovenije,« pravi profesor, ki je ob tem spomnil še na nedavno glasovanje Slovenije v Združenih narodih, ki ovira delovanje Svetovne zdravstvene organizacije pri pomoči palestinskih beguncem.

Proameriška, proizraelska politika

V odgovoru na naša vprašanja so se na ministrstvu za zunanje zadeve sklicevali na podobne poteze nekaterih preostalih evropskih držav, pri čemer so šli korak dlje od EU, ki je na seznam omejevalnih ukrepov uvrstila zgolj politično krilo Hezbolaha, ne pa organizacije v celoti. Sploh ta del se zdi Šterbencu problematičen, saj izkazuje enostransko pojmovanje; Hezbolah je namreč, poleg oborožene skupine, tudi ena najmočnejših parlamentarnih strank. Izključevanje te iz političnih procesov pa tvega nadaljnjo destabilizacijo Libanona (in celotnega Bližnjega vzhoda), ki ga je letos poleg pandemije dobesedno pretresla eksplozija v bejrutskem pristanišču in za seboj pustila razdejanje v prestolnici.