Stroški projekta? 100 tisoč evrov

Slovenija bo letos poskrbela za božično dekoracijo Vatikana

A.S./STA
27. 11. 2020, 16.48
Posodobljeno: 27. 11. 2020, 17.00
Deli članek:

Letos bo za božično dekoracijo Vatikana poskrbela Slovenija. Prireditev ob prižigu luči 11. decembra bo zaradi epidemioloških razmer prek velikih ekranov, trg sveta Petra bo krasila ogromna smreka. "To bo izjema priložnost za promocijo Slovenije, njenih gozdov in trajnostnega upravljanja z njimi," je dejal minister Jože Podgoršek.

Profimedia
Trg svetega Petra v Vatikanu bo krasila 30 metrov visoka smreka iz kočevskih gozdov .

Stroški projekta so ocenjeni na 100.000 evrov, je septembra navedla vlada. 40 tisoč evrov je predvidenih za nakup in prevoz božičnih dreves. Slednje bodo financirali iz gozdnega sklada, povzema portal MMC RTV Slo.

Trg svetega Petra v Vatikanu bo krasila 30 metrov visoka smreka iz kočevskih gozdov in bo imela po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Podgorška posebno sporočilo v času, ko se spominjamo 30-letnice samostojne države. "Stara je 75 let, težka sedem ton, posekali so jo v ponedeljek in je na poti v Vatikan," je na današnji novinarski konferenci povedal minister.

Božično drevo vsako leto Vatikanu podari druga država ali regija. Letos je bila sprejeta skoraj desetletje stara slovenska pobuda o postavitvi slovenskega božičnega drevesa. Slovenija v Vatikan poleg smreke za trg pred baziliko pošilja še 42 manjših smrek in belih jelk, ki bodo krasile zunanje površine mesta in vatikanske urade. "Gozdovi v Sloveniji so naš ponos in simbol, saj prekrivajo 60 odstotkov države," je dejal Podgoršek.

Slovenija bo poskrbela tudi za okrasitev božičnih dreves, okrasje zanje je delalo 400 prostovoljcev. Etnolog Janez Bogataj je povedal, da bodo veliko smreko okrasili z zvezdami repaticami. "Repatica je kazala pot trem kraljem, do mesta, kjer se je rodil Kristus. Repatico pa smo nekoliko poslovenili in ji dodali ornament, ki predstavlja rastline in sončev simbol," je povzel.

Po besedah floristke Sabine Šegula so okraski, ki bodo krasili smreke v preddverjih različnih uradov v Vatikanu, izdelani iz slame, ki je izjemno trpežen material. Notranji okraski pa so iz oblancev. "To je material, ki ga je zelo težko dobiti, saj je vse narejeno ročno," je pojasnila. Izdelovali so jih prostovoljci po domovih. "V akciji je nastalo 2200 okraskov iz slame in 1250 okraskov iz oblancev. Naredili smo ogromno delo," je poudarila.

Za okrasitev v Vatikanu so izdelali tudi 25 adventnih vencev. Zaradi razmer, povezanih s covidom-19, so jih izdelovali prek delavnice Zoom, s cvetličarjem Petrom Ribičem sta pripravila paketke in navodila za izdelavo, je povzela Šegula. "Nekaj jih je narejenih v liturgični vijolični barvi, nekaj pa jih je v rdeči barvi," je še povedala Šegula in dodala, da so se zaradi zdravstvenih razmer priprave na izdelavo okrasja začele dva meseca prej, kot si se sicer.

Prižig luči v Vatikanu navadno spremlja kulturna prireditev, ki pa jo bodo morali letos posneti in predvajati na velikih platnih na trgu svetega Petra. "S strani kulture bo Slovenija v Vatikanu zelo dostojno zastopana. Svetovne medijske luči bodo usmerjene v ta dogodek, rezultat tega pa bo tudi izjemno kakovostna izvedba najboljših slovenskih glasbenikov, ki bodo predstavili slovensko pesem kot Urbi et Orbi," je povedal scenarist prireditve Igor Pirkovič.

Po njegovih besedah bodo nastopajoči sopranistka Sabina Cvilak, vsestranska pevka Nuška Drašček in harmonikar Marko Hatlak s svojim ansamblom FUNtango. Zazvenele bodo citre in slovenska klasika Cvetje v jeseni, v cerkvi na Brezjah pa bodo posneli pritrkovalce. Marko Fink bo v španščini nagovoril svetega očeta, program bodo z zimzeleno Slovenija, moja dežela zaključili ansambel Saše Avsenika s pevcem Alfijem Nipičem, je naštel Pirkovič.

Podgoršek je obžaloval, da je bila Slovenija izbrana za okrasitev ravno v času koronavirusne krize, a izrazil zadovoljstvo, ker bo dogodek za državo velika promocija, saj bodo prireditev spremljali svetovni mediji. "Leto 2021 bo za našo državo izjemno pomembno leto - 30 let samostojnosti, Slovenija bo evropska gastronomska regija in predsedovali bomo Svetu EU v drugi polovici leta," je spomnil.