Zadnji opaženi in zabeleženi krvavi pohod se je zgodil v nedeljo, 8. novembra. Kot pravi predsednik Lovske družine (LD) Tržišče in podžupan občine Sevnica Janez Kukec, je šlo verjetno za medvedko z mladiči, ki je odprla vrata hleva Milana Šintlerja iz Kaplje vasi in iz njega odvlekla privezano kozo. Kakšnih 30 metrov stran sta od nje ostala le veriga in rogovje. Šintlerju je zmanjkalo še okoli 20 kokoši, še vedno pogreša tudi psa, nemškega ovčarja. Isto noč je verjetno ista medvedka poškodovala čebelnjak pri Robiju Gorenjcu iz Polja pri Tržišču, ki je oddaljeno le kilometer. V enem tednu je medved dvakrat »obiskal« tudi Kukčev čebelnjak na Krsinjem Vrhu, tako da je izgubil okoli 30 čebeljih družin.

VNOVIČEN POZIV PRISTOJNIM

Medved je bil 14. septembra tudi v kokošnjaku na Svetem Vrhu, naselju v občini Mokronog - Trebelno, ki je tik ob meji s sevniško občino. Mesec dni kasneje, 14. oktobra, je pustošil v kokošnjaku na Trščini, dva dni kasneje v Tržišču, 30. oktobra pa je poškodoval enega od nakladalnih panjev le sto metrov od kmetije. Prisotnost medveda v okolju vznemirja tudi živino na pašnikih. Pred časom je lastnik splašeno živino iskal do tri kilometre stran od pašnika v vasi Škovec.

Sevnica, napad medveda, hlev
Janez Kukec
Vhod v hlev, iz katerega je izginila koza in veliko kokoši.

Na sevniški občini so niz napadov medveda popisali in ga z dopisom v začetku novembra poslali na ministrstvo za okolje in prostor, Arso, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter brežiško območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. V pismu so znova opozorili na prisotnost rjavega medveda v občini Sevnica, ki sicer uradno ne spada v območje stalne prisotnosti medveda, a glede na pogostnost napadov pričakujejo, da se bo medved na to območje še vračal. Občina od pristojnih služb pričakuje hiter odziv za ustrezno zmanjšanje te grožnje – z zmanjšanjem populacije medveda.

»Ocenjujemo, da je na tem področju več medvedov. Verjetno so napadi na kokošnjake delo iste medvedke, ne vemo pa, ali ista napada tudi čebelnjake, saj so na zelo različnih koncih. Če bi jo dobili in opravili analizo, kaj ima v želodcu, bi lahko bolj z gotovostjo ocenili,« je dejal Kukec in dodal, da medved ni opažen zgolj v lovišču LD Tržišče, temveč tudi v sosednjih loviščih, LD Šentjanž in Boštanj, pa tudi Trebelno in Šentrupert.

Medved
Janez Kukec
Medvedko z mladičema so posneli dva dni potem, ko je poteklo dovoljenje za odstrel.

POJAV MEDVEDA OPAZILI LETA 2008

»Problematika, kot jo občutimo zdaj, ni nastala takoj, ko smo leta 2008 prvič zaznali povečano število medvedov v naših gozdovih oziroma na loviščih lovskih družin Tržišče, Šentjanž in Boštanj. Začeli smo ga videvati tudi lovci na skupnih lovih, občani pa so začeli sporočati, da so videli medveda v bližini vasi, največkrat ob različnih cestah, v večernem času, ko so se vračali iz službe. Ljudje so postali zaskrbljeni glede varnosti, predvsem varnosti na šolskih poteh, zato sem tudi kot lovec, predsednik lovske družine in ne nazadnje podžupan občine Sevnica na to opozoril na občinskem svetu. Tako smo z Občino Sevnica uspeli leta 2012 sklicati sestanek s predstavniki ministrstva za okolje in prostor, kjer smo razpravljali o tej pereči problematiki. Sprva pri njih bilo zaznati, da bi to občutili kot kakšno problematiko, rekli so celo, da medvedov ni, potem pa smo jim s pričevanji ljudi, ki so jih videli, le dopovedali, da očitno so, in so zadevo vzeli malo bolj resno,« je opisal Kukec in dodal, da so potem enkrat ali dvakrat za krajši čas dobili tudi dovoljenje za odstrel na območju lovišč v občinah Sevnica, Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert, a je bil po njegovem spominu takrat odstreljen le en medvedji mladič.

»Kasneje, čeprav se je populacija povečevala in je medved povzročal tudi škodo na balah sena, čebelnjakih in stajah, v katerih so bile ovce, niso izdali dovoljenj, da bi odvzeli kakšen osebek. Vse te škode so bile prijavljene pristojnim cenilcem, ki ocenjujejo škodo po medvedu, ki jo plača država. Ker pritožb občanov, da škode niso poplačane, ni bilo, mislim, da so bile poravnavane,« je dejal.

V odgovoru, ki ga je sevniška občina minuli teden prejela z Arsa, so glede omenjenih škod zapisali, da je iz evidenc razvidno, da je bilo v obdobju od leta 2010 do 2019 na območju občine Sevnica prijavljeno 35 škodnih dogodkov po rjavem medvedu, odškodnina pa je bila priznana v 25 primerih in izplačana v skupni vrednosti malo manj kot 6600 evrov. V vseh primerih je šlo za manjše premoženjske škode, najvišja izplačana odškodnina je znašala 1080 evrov, za škodo na čebelnjaku leta 2014.

Obglavljena kokoš, napad medveda
Janez Kukec
Obglavljena kokoš, napad medveda

DOVOLJENJE ZA ODSTREL

Dovoljenje za odstrel so lovci le dobili novembra letos, vendar šele po tem, ko je pri Gabrju, na poti med Tržiščem in Sevnico, neki voznik zbil medvedko z mladičema, ko je prečkala cesto, a so, kot kaže, brez večjih poškodb nadaljevali svojo pot. Kraj trka si je ogledala tudi Intervencijska skupina za velike zveri pri Zavodu za gozdove Slovenije. Ta je nato podala strokovno mnenje za odvzem iz narave za tri medvede, na podlagi katerega je Arso izdal dovoljenje, ki je veljalo do minulega petka, 20. novembra, na območju lovišč Boštanj, Tržišče in Šentjanž.

A kot da bi medvedje čutili, da imajo lovci dovoljenje, jih v tem času od zadnjega večjega napada ni bilo na spregled; v petek zvečer, tik pred iztekom dovoljenja, je sicer eden od lovcev obstrelil kosmatinca, a je ta ranjen odšel naprej. V nedeljo popoldne, malo po tem, ko se je naredila noč, je denimo varnostna kamera pri čebelnjaku Janeza Kukca posnela medvedko z dvema mladičema.

»Nekih velikih izkušenj z medvedi nimamo in nismo strokovnjaki, a glede na to, kar se dogajalo, se vsi bojimo novih napadov. Naši gozdovi niso prostrani tako, kot je denimo Kočevski rog. Pri nas so gozdovi med vasmi, poseljenost je razpršena. Ali so napadi posledica tega, da se medvedje v tem času po naravi pripravljajo na zimo, čeprav pri nas pravih zim več ni? Opažamo, da na naših koncih ni več pravega zimskega spanja, saj ko pozimi izvajamo skupne love, vidimo sledi po snegu, medveda smo tudi srečali,« je dejal Kukec.

Janez Kukec
Janez Kukec
Janez Kukec opozarja, da napadi medvedov med ljudi vnašajo nemir in strah.

Dovoljenja za odstrel zdaj nimajo več, tako da odlova ne morejo več izvajati. »Ljudje to težko razumejo, saj pričakujejo, da bomo lovci poskrbeli za to. Še posebno tisti, ki so doživeli škodo; pa pri tem ne gre za tako veliko premoženjsko škodo kot za občutek nevarnosti in ogroženosti. Tudi sam, čeprav sem lovec, ob prihodu k brunarici najprej pogledam na vse strani. Nekdo mora prevzeti odgovornost. Jaz sem prvi, na katerega stresejo jezo ob šestih zjutraj po telefonu, češ, kaj je naredil medved in kaj bomo naredili mi, lovci. V Ljubljano pa nihče ne pokliče,« je slabe volje Janez Kukec.

Dodal je še, da bi morali lovci imeti dovoljenje za odstrel za daljši čas. Pomembno je namreč, kot pravi, da odstrelijo pravo medvedko, tisto, ki dela škodo, in ne kar nekega medveda: »Upamo, da bo nehala, a se je navadila, tako da bo to težko. Lovci in občani želimo in pričakujemo, da bodo odgovorni oziroma pristojne službe na okoljskem ministrstvu oziroma Arsu sprejeli določene ukrepe za zmanjšanje medvedje populacije in s tem zagotovili večjo varnost občanov, predvsem pa otrok na poti v šolo.«