Raziskovalci so popisali prodajne avtomate v 188 zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah po Sloveniji in skupaj analizirali 5625 izdelkov v teh avtomatih. "Ugotovili smo, da v prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja," je v izjavi za javnost na spletni strani Inštituta za nutricionistiko navedla Sonja Šostar Turk s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Urška Rozman z iste fakultete meni, da prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Tiste, ki odločajo o namestitvi avtomatov v svojih prostorih, zato raziskovalci pozivajo, da v razpis vključijo predlagana priporočila za zagotavljanje zdravih izbir v avtomatih.
Profiliranje živil
Prehransko kakovost izdelkov so ocenili z uporabo dveh različnih modelov za profiliranje živil, in sicer z uporabo tako imenovanega "prehranskega semaforja" in avstralskega modela FSANZ. Prvi hrano vrednoti glede na vsebnost posameznih hranil in na tej podlagi hranilu dodeli posamezno barvo semaforja, drug model pa deluje tako, da živilom dodeli negativne in pozitivne točke za energijo in ključne hranilne sestavine.
"Rezultati profiliranja živil so pokazali, da je kar 88,5 odstotkov vseh ocenjenih prigrizkov in 56 odstotkov vseh ocenjenih pijač v prodajnih avtomatih na podlagi modela FSANZ ocenjenih kot manj zdrava izbira," so v sporočilu za javnost povzeli izjavo Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko. Večina vseh prigrizkov se je vsaj glede enega hranila obarvala rdeče, prav tako se je na prehranskem semaforju rdeče obarvala polovica pijač.
Raziskava so izvedli v sklopu programa, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, s katerim želijo s prispevati k izboljšanju ponudbe v prodajnih avtomatih.
