Strokovnjaki o cepljenju in pričakovanjih

Ni še čas za razmišljanje o čredni imunosti, »pozabimo na zaščito množic in zaščitimo ranljive«

S.R.
19. 11. 2020, 10.36
Posodobljeno: 19. 11. 2020, 11.08
Deli članek:

Bodo cepiva proti covidu-19 ščitila pred okužbo, ali zgolj pred boleznijo? Za takšne zaključke je še prezgodaj.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata univerza v Oxfordu in podjetje AstraZeneca, sproži močan imunski odziv tudi pri ljudeh, starejših od 56 let, je pokazala druga faza testiranja cepiva, poroča STA. Rezultate so znanstveniki označili za spodbudne. V prihodnjih tednih je pričakovati tudi prve rezultate tretje faze.

Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je nedavno v pogovoru za Radio 1 pojasnil, da je glede cepiv, ki so trenutno najbolj obetavna, odprtih še veliko vprašanj. Javnosti so namreč dostopni samo grobi izsledki analiz kliničnih preizkušanj, konkretni podatki pa bodo regulatrojem znani šele, ko bodo v roke prejeli prošnjo za odobritev uporabe cepiva v nujnih primerih. Fafangla zanimajo zlasti odgovori na vprašanja, v katerih starostnih skupinah so posamezna cepiva najbolj učinkovita, ali ščitijo zgolj pred boleznijo, ali celo pred samo okužbo z virusom. Infektologinja infekcijske klinike ljubljanskega UKC Mateja Logar je medtem včeraj za Odmeve potrdila, da se je cepivo, ki ga razvijata ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTec, v kliničnih raziskavah izkazalo za učinkovito. Dodala je, da so tudi neželeni učinki blagi, le lokalni v obliki bolečine na mestu cepljenja. Podobno velja za cepivo Moderne. Da so prvi rezultati dobri, čeprav pomanjkljivi, se strinjata tako Fafangel kot Logarjeva. Neznank je še veliko, nekateri svetovni voditelji in vlade pa ob zadnjih novicah o cepivih s prstom že kažejo proti težko pričakovani čredni imunosti, a stvari niso tako preproste.

Zaščita

Kot poroča tiskovna agencija Reuters, so z vidika cepiv ključna naslednja vprašanja: Kako hitro se novi koronavirus med populacijo širi? Bodo prva cepiva uspela ustaviti širjenje virusa, ali bodo ljudi zgolj ščitila pred boleznijo, ne pa tudi okužbo, na kar je opozoril že Fafangel? Kakšen delež prebivalstva se bo sploh pripravljen cepiti? Bo cepivo nudilo enako zaščito celotnemu prebivalstvu? Zadnji izsledki kliničnega preizkušanja najbolj obetavnih cepiv kažejo, da bodo cepiva, ki bodo na trg prispela prva, preprečevala vsaj razvoj bolezni covid-19, ni pa še mogoče izključiti možnosti, da ne bodo obvarovala pred samo okužbo, zaradi česar se bo lahko virus na skrivaj še naprej širil. 

»Čeprav je zaščita pred boleznijo pomembna za posameznika, pa ne bo preprečila širjenja virusa in tveganja za razvoj bolezni pri necepljenjih osebah,« je za Reuters pojasnila Penny Ward z univerze King's College v Londonu. Bodo Plachter z inštituta za virologijo na Univezi v Mainzu je ob tem poudaril, da je zlasti v primeru respiratornih virusov širjenje nekoliko težje preprečiti zgolj s cepivom. »Prav lahko se zgodi, da bodo cepljene osebe izločale manj virusa, a bi bilo zmotno predpostaviti, da se lahko pandemija ustavi samo s cepljenjem.«

Čredna imunost 

Kar zadeva čredno imunost v primeru novega koronavirusa, strokovnjaki ocenjujejo, da bi moralo imunost doseči približno 60 do 70 odstotkov prebivalstva, s čemer bi zaščitili celotne skupnosti ali države. A hkrati opozarjajo, da na čredno imunost vpliva vrsta dejavnikov, mnogi od katerih pri tem virusu še niso znani, zato svarijo pred prevelikimi pričakovanji.

Kot pojasnjuje Josep Jansa z Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), »se čredna imunost včasih zmotno razume kot zaščita posameznika. Razmišljanje, da 'se sam ne bom okužil, ker obstaja čredna imunost,' je nepravilno. Čredna imunost pomeni zaščito skupnosti, ne tega, kako je zaščiten posameznik.« Pri ECDC sicer na podlagi lastnih modelov ocenjujejo, da bo moralo biti za čredno imunost v primeru novega koronavirusa zaščitenega 67 odstotkov prebivalstva. Strokovnjaki iz Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) medtem govorijo o 65- do 70-odstotni precepljenosti. 

»Cilj čredne imunosti je zaščititi ranljive. Osnovna ideja je ta, da če je recimo 98 odstotkov prebivalstva prejelo cepivo, bo virusa v skupnosti tako malo, da bosta zaščitena tudi preostala dva odstotka,« je za Reuters pojasnila imunologinja in strokovnjakinja za nalezljive bolezni z Univerze v Edinburghu Eleanor Riley. Rileyjeva meni, da je v tem trenutku sledenje ideji o čredni imunosti s pomočjo cepiva brezplodno. Po njenem mnenju je boljši pristop ta, da se s prvimi odmerki cepiva poskuša zaščititi najranljivejše, brez da nas bi pri tem skrbelo za bolj trdoživ del »črede,« ki lahko okužbo z novim koronavirusom preživi razmeroma brez težav. »Pozabimo na zaščito množic in zaščitimo ranljive,« je dejala.