Racman je že v koprskih zaporih, kjer bo počakal na začetek sojenja v zadevi Marina. Kot je znano, so ga pravosodni organi iskali z mednarodno tiralico zaradi očitkov sodelovanja v kriminalni združbi, ki je izvrševala kazniva dejanja zlorabe prostitucije. Konec avgusta so ga v kanadski Ottawi prijeli po naključju, ko so med prometnim postopkom ugotovili, da je iskana oseba.
Racman je prvoobtoženi v zadevi Marina, v zvezi s katero je specializirano državno tožilstvo spisalo 400 strani dolgo obtožnico zoper 18 ljudi. Ti naj bi bili povezani v zgodbi kluba Marina na Ajševici na Goriškem. Poleg zlorabe prostitucije so obtoženi pranja denarja in ponarejanja listin. Ko je sodišče zoper Racmana odredilo pripor, je ta pobegnil v Kanado, policija pa je za njim razpisala tiralico.
Zapor mu je med begom zastaral
Medijsko najbolj odmeven je bil zagotovo pobeg Roberta Tomasa Zavašnika, saj je policija za informacije, kje se skriva, ponujala celo denarno nagrado. Zavašnik je bil obsojen na pet let zapora zaradi povzročitve splošne nevarnosti, ker kot organizator zabave ni dovolj dobro poskrbel za varnost obiskovalcev diskoteke Lipa v Spodnjih Pirničah pri Medvodah, kjer je 23. decembra 2005 množica do smrti pomendrala še ne polnoletne Katarino, Natalijo in Anjo, a se je tako dolgo izmikal pravosodju, da je izvršitev kazni zastarala. Po tem se je znova pojavil v Sloveniji in hitro so ga spet povabili na sodišče zaradi zatajitve s Hypo Leasingom. Branil se je s prostosti, ko pa mu je sodnica prebrala obsodilno sodbo in mu izrekla leto in osem mesecev zapora, mu je hkrati na predlog tožilstva odredila pripor zaradi njegovega rezimeja oziroma begosumnosti. Sojenje se je novembra 2014 končalo spektakularno, na njegovih rokah so takoj zaškrtale lisice in policista sta ga odpeljala v pripor. Ko je sodba postala pravnomočna, se je od tam vendarle preselil v zapor.
V tujini gojil mango, doma prijeli napačnega
Medijsko je močno odmeval tudi pobeg nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja v Dominikansko republiko. Čudežni deček SDS je bil leta 2013 v zvezi z nepremičninskimi posli z Luko Koper zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in nedovoljenega sprejemanja daril obsojen na pet let in devet mesecev zaporne kazni. Ko bi se marca naslednje leto moral oglasiti na Dobu, so ga tam čakali zaman. Po enem letu iskanja so ga potem na podlagi mednarodne tiralice le prijeli na njegovem domu v Santu Domingu, ga strpali v pripor v Parizu in ga od tam naposled le prepeljali v Slovenijo. Časar je imel v Dominikanski republiki registrirano podjetje, ki se je ukvarjalo s pridelavo manga. V zvezi z njegovim iskanjem je odmevalo tudi prijetje takratnega predsednika nadzornega sveta Darsa Roberta Lična, ki je v restavraciji Maximarketa kosil s poslovnimi partnerji. Ker sta si s Časarjem nekoliko podobna, ga je eden od gostov prijavil policiji. Ko so kriminalisti naposled le ugotovili, da niso našli pravega Roberta, so se mu za napako opravičili.
Prijet tik pred zastaranjem postopka
Na seznamu iskanih oseb je bil nekaj časa tudi portret poslovneža Walterja Wolfa, ki je v mednarodni aferi Patria na zatožno klop sedel na obeh straneh Karavank. Wolf se je sprva še udeleževal razprav pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, nato pa je nenadoma poniknil. Sodišče je zato zoper njega marca 2013 najprej razpisalo pripor in nato še tiralico. Kanadski policisti so ga aretirali januarja 2015, a so ga nato ob plačilu varščine izpustili na prostost. Nato pa je kanadski minister za pravosodje umaknil slovensko prošnjo za Wolfovo izročitev, saj kanadsko sodišče zaradi procesnih in pritožbenih rokov izročitvenega postopka ne bi moglo izpeljati do nastopa absolutnega zastaranja primera Patria. Wolf je tako ostal v Kanadi, kamor se je preselil že leta 1960, potem ko so z družino najprej živeli v Gradcu in Mariboru. Na mariborskem okrožnem sodišču ga že od lanskega poletja zaman pričakujejo, da bi pojasnil očitke o pranju treh milijonov evrov.
Izkoristil hudo napako tožilke
V javnosti je močno odmeval tudi pobeg Anesa Selmana, ki je bil v zadevi Balkanski bojevnik novembra 2012 obsojen na 15 let zapora, a je izkoristil nepazljivost tožilke, ki je v končni besedi zanj pozabila predlagati podaljšanje pripora, zato sodišču ni preostalo drugega, kot da ga izpusti na prostost. Med nekajurno svobodo jo je popihal v rodno Bosno. Tam so ga potem le strpali v zapor, ampak ne zaradi kokainskih poslov, temveč zaradi gojenja marihuane. BiH Selmana ni mogla izročiti Sloveniji, ker ima tudi bosansko državljanstvo, kar določa evropska konvencija o izročitvi. Dogovor o prenosu izvršitve kazni pa ni mogoč, ker obsojenec ni podal soglasja k temu. Petnajst let v zadevi Balkanski bojevnik so tako zgolj mrtve črke na papirju.
